Dokončno: ESČP ni pristojen za tožbo proti Hrvaški zaradi terjatev LB

Veliki senat je odločitev utemeljil s tem, da 34. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin določa, da lahko pravna oseba vloži tožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), če je nevladna organizacija v okviru pomena tega člena. Pomen tega je zagotoviti, da država v istem primeru ne more nastopati hkrati kot tožeča in tožena stranka.

33. člen, ki govori o meddržavni tožbi, pa ne omogoča, da bi država kot tožnica branila pravice pravne osebe, ki ni nevladna organizacija in ki torej po 34. členu ne bi bila upravičena do vložitve individualne tožbe, je zapisal veliki senat v sodbi.

Ker Ljubljanska banka ni nevladna organizacija, kot to določa 34. člen, ni mogla vložiti individualne tožbe. Vlada tako po 33. členu nima pravice, da bi od sodišča zahtevala presojo meddržavne tožbe o domnevnih kršitvah konvencije tej pravni pravni osebi. Sodišče zato ni pristojno za primer.

Veliki senat je odločitev sprejel z večino, so s sodišča sporočili na Twitterju.

Slovenija je meddržavno tožbo proti Hrvaški vložila 15. septembra 2016, ker da hrvaška sodišča sistematično onemogočajo Ljubljanski banki, da bi prišla do terjatev, ki jih ima do hrvaških podjetij, s tem pa so banko prikrajšala za njeno premoženje. Tožba temelji na 48 postopkih pred hrvaškimi sodišči.

Terjatve izhajajo iz obdobja nekdanje skupne države, ko je bila LB ena največjih bank v Jugoslaviji in velik posojilodajalec hrvaškim podjetjem. Zahtevek Slovenije za pravično odškodnino je 429,5 milijona evrov, kolikor po oceni revizorjev znaša višina terjatev na dan vložitve tožbe.

Profesorica za pravo EU na Pravni fakulteti v Mariboru Janja Hojnik je kot pričakovano ocenila sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), da ni pristojno za meddržavno tožbo Slovenije proti Hrvaški zaradi terjatev Ljubljanske banke do hrvaških podjetij. Vsebinsko pa se z njo ne strinja povsem.

Sodba je dober prikaz tega, kaj se zgodi, ko država razpade, ne da bi se države naslednice pred razpadom dogovorile, kako naprej. Ta primer kaže tudi na to, da "mednarodno pravo nima popolnega sistema pravnih sredstev, tako da bi v vsaki situaciji imeli neko pravno pot". Slovenija sedaj to občuti, je dejala za STA.

Dodala je, da je sodba "na nek način pričakovana in tudi v skladu s tem, kar je bilo v preteklosti že odločeno", torej to, da se ne dopušča, da bi pravne osebe iskale priznanje človekovih pravic, še manj pa, da to počne pravna oseba, ki je povezana z državo.

Izpostavila je, da po pravu EU takšne omejitve ni. Sodišče EU je namreč že večkrat povedalo, da ni pomembno, ali se fizična ali pravna oseba sklicuje na neke temeljne pravice. Na Sodišču EU pri pravnih osebah tudi ni pomembno, ali so ali niso povezane z državo, medtem ko je to drugače na ESČP in glede na pravo, ki izhaja iz Evropske konvencije o človekovih pravicah, je pojasnila.

Vlada: Slovenija obžaluje odločitev sodišča

Slovenija obžaluje, da sodišče ni pritrdilo argumentom Slovenije o dopustnosti meddržavne tožbe in pristojnosti sodišča za odločanje o njej ter ni pristopilo k vsebinski obravnavi zadeve, so sporočili iz vlade. "Meddržavnih postopkov pred sodiščem v Strasbourgu je v primerjavi z individualnimi tožbami pred tem sodiščem izjemno malo (slovenska tožba je šele osemnajsta od leta 1956). Posledično sodna praksa v meddržavnih zadevah ni obširna in zaradi politične občutljivosti meddržavnih tožb dopušča sodišču širši manevrski prostor pri razlagi konvencije." 

Kljub temu, da je odločitev dokončna in zoper njo ni možna pritožba, si bo Slovenija tudi nadalje prizadevala, da se na politični ravni in v diplomatskih stikih doseže dogovor o rešitvi terjatev LB na Hrvaškem, so še zapisali.  

Hrvaška: Sodišče je sprejelo vse hrvaške argumente

V uradu zastopnika hrvaške vlade pred ESČP so tudi izpostavili, da je odločitev sodišča dokončna in da Slovenija ne more več sprožiti novih postopkov na ESČP na podlagi enakih dejstev.

Dodali so, da je sodišče razsodilo, da je tožba zaradi terjatev LB do hrvaških podjetij nedopustna, ker Slovenija ne more tožiti v imenu Ljubljanske banke zaradi kršenja človekovih pravic. Terjatve izvirajo iz obdobja nekdanje skupne države, ko je bila LB ena največjih bank v Jugoslaviji in velik posojilodajalec hrvaškim podjetjem.

Spomnili so, da je Slovenija vložila tožbo leta 2016 zaradi kršenja pravice LB do poštenega sojenja, učinkovitega pravnega sredstva, prepovedi diskriminacije in mirnega uživanja lastništva, zaradi načina, na katerega so hrvaške pravosodne in izvršne oblasti ravnale glede terjatev LB do hrvaških podjetij.

Poudarili so, da je Hrvaška od začetka trdila, da ESČP ni pristojen za odločanje o tožbi, ker je LB vladna organizacija, v lasti slovenske države in pod upravo slovenskega sklada za nasledstvo. ESČP ni pristojen za odločanje o vladnih organizacijah, niti ni namen evropske konvencije o človekovih pravicah zaščita finančnih interesov države, temveč posameznikov in nevladnih organizacij, ki so žrtve kršenja človekovih pravic s strani države, so še zapisali.