ESČP zavrnil zahtevo za ponovno obravnavo sodbe o prenesenih deviznih vlogah

Sodišče v Strasbourgu (ESČP) je v primeru Landika proti Sloveniji odločalo o pritožbi trojice državljanov BiH, ki jim na podlagi slovenske zakonodaje, sprejete po sodbi ESČP iz leta 2014 v zadevi Ališić, ni uspelo doseči izplačila stare devizne vloge svojega pravnega prednika, deponirane v sarajevski podružnici LB.

V sodbi marca letos je sodišče pritrdilo argumentom Slovenije in med drugim ugotovilo, da kljub podobnosti zadev Landika in Ališić v slednji devizne vloge pritožnikov niso bile prenesene na privatizacijski račun v Federaciji BiH. Za te pa Slovenija ni odgovorna, saj so bile terjatve prenesene v skladu z zakonodajo BiH in brez sodelovanja LB.

Pritožniki so zoper sodbo senata vložili zahtevo za ponovno obravnavo zadeve na velikem senatu in v skladu s pravili sodišča je njihovo zahtevo obravnaval zbor petih sodnikov velikega senata. Ta presodi, ali zadeva zastavlja pomembno vprašanje v zvezi z razlago ali uporabo evropske konvencije o človekovih pravicah ali njenih protokolov ali če gre za pomembno vprašanje splošnega pomena. Če ugotovi, da je temu tako, odobri napotitev na veliki senat, ki nato sprejme končno sodbo.

Kot je v ponedeljek na spletni strani objavilo sodišče, je zbor zahtevo pritožnikov v primeru Landika zavrnil, kar pomeni, da je sodba senata iz marca postala dokončna.

Z ministrstva za evropske in zunanje zadeve so danes sporočili, da Slovenija odločitev sodišča pozdravlja. Ocenjujejo, da bodo s tem postopki pred ESČP proti Sloveniji glede "starih" deviznih vlog zaključeni.

Na ESČP naj bi bilo namreč vloženih skupno okoli 60 pritožb, ki se nanašajo na isto problematiko, in sodišče bi lahko v ostalih podobnih zadevah odločilo enako kot v sodbi senata oziroma jih razglasilo za nedopustne.

"Hkrati pa Slovenija izraža obžalovanje, da po vsem tem času od razpada SFRJ posamezniki še vedno ne morejo neovirano dostopati do svojega premoženja," so zapisali. Kot so dodali, bo Slovenija z namenom ureditve tudi teh vprašanj, zlasti pa pravične razdelitve pravic in obveznosti SFRJ med države naslednice, še naprej vztrajala, da se odprta nasledstvena vprašanja čim prej uredijo v skladu s sporazumom o vprašanjih nasledstva.