ESS brez razprave o predlaganem interventnem zakonu tretjega bloka

Mitja Gorenšček, sicer glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, je pojasnil, da so danes večino časa namenili potrjevanju dnevnega reda. Kolegij ESS namreč po njegovih besedah pripravi samo predlog dnevnega reda, tega pa nato predstavniki vseh treh strani, sindikatov, delodajalcev in vlade, potrdijo na seji sveta.

Kot je poudaril, bi moralo biti za obravnavo predloga interventnega zakona o razvoju Slovenije, ki so ga v DZ po rednem postopku vložile stranke t. i. tretjega političnega bloka NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica, izpolnjenih več elementov. Socialni partnerji bi morali uradno pridobiti besedilo, podano bi moralo biti mnenje vlade.

A predlog, ki vključuje pa ukrepe na številnih področjih, med njimi nižji DDV za osnovna živila in del energentov ter še nekatere druge rešitve s področja malega gospodarstva, davkov, zdravstva, pokojnin in dolgotrajne oskrbe, na ESS ni prišel po pravi poti. "Vsak si ga je pač našel po neformalni poti, kar pa ni dovolj za razpravo na ESS," je navedel Gorenšček. Poleg tega se vlada, ki opravlja tekoče posle, do predloga ni opredelila.

Sam bi razpravo o predlogu dopustil, če bi sindikati pristali, da se jo opravi, kot je bila zastavljena v predlogu dnevnega reda, torej kot mnenje ESS. A sindikati so želeli razpravljati globlje. Niso bili za to, da se o predlogu razpravlja samo enkrat in sprejme neko stališče, ki bi bilo poslano na vlado, temveč so želeli, da gre vsebina še na druge organe ESS, je povzel Gorenšček.

"Pravila ESS trenutno tega ne predvidevajo, kajti gre za poslanski zakon, poslancev pa se ne vključuje v to razpravo," je nadaljeval in dodal, da tudi vlada nima polnih pooblastil. Na koncu so tako ugotovili, da niso izpolnjeni pogoji za tako obravnavo predloga interventnega zakona.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko je potrdil, da obstoječa pravila ESS nastalih razmer ne pokrivajo: "Ne pokrivajo torej te situacije, ko imamo vlado brez polnih pooblastil, da dejansko ne veš, s kom bi ustanovil pogajalsko skupino, s kom bi se pogajal in tako naprej."

Je pa Zorko prepričan, da bi predlog interventnega zakona, ki so mu v delodajalskih vrstah izrazili odločno podporo, sindikati pa so zaradi njega zaskrbljeni, če bi obstajali volja in želja na strani predlagateljev, lahko obravnavali tudi v okviru obstoječih pravil.

Janez Cigler Kralj (NSi), ki je prišel predlog predstavit, torej danes ni prišel do besede, tudi sicer pa je, tako Zorko, na seji dejal, da ima mandat le za predstavitev predloga in za poslušanje socialnih partnerjev, "to pa je to".

V luči povedanega so zbrani na ESS z dnevnega reda danes umaknili tudi preostala predloga zakonov, namreč interventnega zakona o dolgotrajni oskrbi in začasni podpori izvajalcem institucionalnega varstva, ki so ga v DZ vložili v Levici in Vesni ter Svobodi in ima za cilj izenačitev stanovalcev v domovih za starejše, ter novele zakona o zasebnem varovanju.

So pa socialni partnerji po Gorenškovih besedah na koncu sprejeli sklep, da preučijo pravila ESS in pogledajo, "ali naslavljajo tudi situacijo, v kateri smo se znašli". "To pomeni, da nimamo vlade z vsemi pooblastili, da niti nimamo do konca konstituiranega državnega zbora," je pojasnil. Cilj je najti rešitve tudi za tovrstne situacije, predlagali pa naj bi jih do naslednje seje ESS, načrtovane za maj.

"Danes se je dokončno razgalilo, da desni trojček nima nobenega resnega namena, da bi interventni zakon obravnaval v okviru socialnega dialoga. Izjavo Janeza Ciglerja Kralja, da nima mandata za vodenje dialoga v okviru ESS, je mogoče razumeti le kot izogibanje odgovornosti in pojasnilom, od kod bodo posledice njihovih ukrepov financirane. Vsebina jih očitno ne zanima, zanima jih zgolj hitro sprejemanje zakona brez soočenja z argumenti," so se na dogajanje v sporočilu za javnost že odzvali v Levici. V tej stranki sicer v predlaganem interventnem zakonu za razvoj Slovenije vidijo zakon le za bogate.