'Minimalna plača bo v letu 2023 znašala 850 evrov neto'

Kot je pojasnil Branimir Štrukelj, so na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) obravnavali pet zahtevnih točk. Osrednji del razprave je bil osredotočen na Zakon o določitvi minimalne plače. Čeprav je bilo pričakovati, da bo razprava glede te teme med socialnimi partnerji burna, je ta po besedah Štruklja potekala strpno. "Razprava je bila ne glede na velike razlike med delodajalci, sindikati in vlado zelo poglobljena, resna in strpna, kar je zelo pomemben dosežek," je dejal Štrukelj.  

Tudi minister Luka Mesec je pozdravil konstruktivno razpravo. "Izhodišče vlade je jasno. Slediti je treba dvema smernicama – minimalnim življenjskim stroškom in usklajevanju z inflacijo," je dejal in spomnil, da mora biti minimalna plača glede na zakon za vsaj 20 odstotkov višja od življenjskih stroškov. "Jasno je, da bo minimalna plača v letu 2023 znašala 850 evrov neto," je dejal in pojasnil, da so bili delodajalci glede tega zaskrbljeni. Napovedal je, da bodo razpravo nadaljevali prihodnji teden.  

Ministrstvo za delo sicer želi v prvem koraku že novembra uskladiti minimalno plačo z novim zneskom minimalnih življenjskih stroškov, in sicer za 5,49 odstotka na 1133,37 evra bruto oz. 803,80 evra neto. V drugem koraku januarja pa namerava ta znesek uskladiti še z decembrsko medletno inflacijo. "V zadnjih petih letih so nas kljub spremenjeni zakonodaji v rasti minimalne plače prehitele skorajda vse novejše države članice EU. Nemčija bo v letošnjem letu minimalno plačo zvišala za 22,2 odstotka," svoj predlog zagovarjajo na ministrstvu.

Sindikati vladni načrt podpirajo, delodajalci pa so proti, saj da takšno predčasno zvišanje ni predvideno v zakonu o minimalni plači in predstavlja odstop od načela predvidljivosti poslovnega okolja. Zanje je novembrsko zvišanje mogoče le v primeru, da bo celotno breme višjih stroškov dela pokrila država. V nasprotnem primeru apelirajo, da se uskladitev izvede v januarju 2023, pri čemer naj se upošteva dejstvo, da novi izračun minimalnih življenjskih stroškov že vključuje uskladitev z rastjo indeksa cen življenjskih potrebščin.

Sindikati pričakujejo, da bo nova minimalna plača izplačana še pred januarjem 2023

Predmet pogajanj so po besedah predsednice Zveze svobodnih sindikatov Lidije Jerkič lahko le določbe, da lahko minimalna plača odstopa od minimalnih življenjskih stroškov med 20 in 40 odstotkov in da je minimalno plačo mogoče dvigniti tudi glede na stanje v gospodarstvu in na trgu dela.

Pričakuje, do bo dogovor dosežen na izredni seji naslednji teden in da bo nova minimalna plača izplačana pred januarjem 2023, znesek pa da bo višji od 850 evrov, po izračunih znaša 877 neto. Dvig minimalne plače za približno 15 odstotkov je morda največji dvig, odkar imamo minimalno plačo, meni Jerkič. "Dvig ni ne prevelik ne preveč ambiciozen."

Jerkič je tudi opozorila, da prejšnje ministrstvo kljub pozivom ni opravilo izračuna minimalnih življenjskih stroškov, ki ni bil opravljen zadnjih pet let. 

Sindikati podpirajo stališča vlade, poudarili pa so, da mora dvigu minimalne plače slediti tudi dvig ostalih plač, je povedal predsednik konfederacije sindikatov Pergam Jakob Počivalšek. 

Delodajalci upajo, da bodo prihodnje leto deležni olajšav

Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev, je povedal, da je delodajalce zmotilo, da so bili o postopkih glede dviga minimalne plače več obveščeni prek medijev kot od ministrstva. Dodal je, da so se dogovorili tudi, da se bodo naslednji teden zopet srečali, ko se bodo še enkrat dogovorili o poteku dviga minimalne plače. Ob tem je opozoril, da je Slovenija država z eno najvišjih minimalnih plač v Evropi.

Po njegovem mnenju ni bilo govora o takojšnjem 15-odstotnem dvigu, ampak o 5,4-odstotnem, ki bi mu naslednje leto sledil še osemodstotni dvig. "Gospodarstvu je pomembno, da je ministrstvo za delo že pripravilo novelo o subvencioniranju čakanja na delo in skrajšanem delovnem času." Ta ukrep je za gospodarstvo zelo pomemben, saj bo v primeru recesije, ki se zdi neizogibna, potrebovalo fleksibilen model, je dodal. 

O številkah se po njegovih besedah niso pogovarjali, je pa opozoril, da je inflacija pred vrati, stroški pa so se povišali. "Upamo, da bomo drugo leto deležni tudi kakšne olajšave," je dodal predstavnik delodajalcev. "Treba bo ohraniti delovna mesta, če oziroma ko recesija pride v Slovenijo," je dodal Trobiš.

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Dejan Židan pa je povedal, da je ESS obravnaval tudi novelo zakona o trgovini,  s katero bi izjeme za obratovanje prodajaln ob nedeljah in praznikih, ki jih je začasno uvedel eden od protikoronskih zakonov, uveljavili kot trajne. Brez sprememb zakona o trgovini se bo ukrep konec tega leta iztekel, je povedal in zagotovil, da dodatnih izjem ne bo. "Vlada predlaga, da se izjeme za delo ob nedeljah, izjeme ostajajo trgovine na mednarodnem letališču, v turistično-informacijskih centrih, ki so v lasti občin, in v muzejih, prenesejo v zakon."

Sindikati tudi za uskladitev pokojnin v prihodnjem letu

Stališča sindikatov glede zakona o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev je predstavila Martina Vuk. "Sindikalna stran je imela skupna stališča, da so starejši ena od ciljnih skupin, ki jih je zlasti zaradi draginje treba nasloviti," je povedala.

 Povedala je, da so bili presenečeni nad inovativnim načinom tako imenovane izredne uskladitve pokojnin, ki, kot pravi, ni izredna uskladitev pokojnin. "Je pa višje plačilo, ki ga bodo upokojenci deležni v letošnjem letu, in to seveda pozdravljamo. Hkrati se nam izjemnega pomena zdi, da se v prihodnjem letu v celoti zgodi polna redna uskladitev pokojnin," je povedala.

Drugo področje, ki ga ureja ta zakon, pa je sofinanciranje stroškov storitev izvajalcem na področju socialnega varstva, kjer bodo upravičenci zlasti domovi za starejše, je dodala. "Domovi so tisti, ki sredstev ne prejemajo iz državnega proračuna, ampak manjši delež dobijo iz zdravstvene blagajne, vse ostalo pa se oskrbovancem zaračuna kot oskrbnino," je opomnila in poudarila, da so tudi oskrbnine podvržene dvigu cen. Da bi se to omejilo, ministrstvo predlaga, da se iz proračuna zagotovi manjkajoča sredstva, kar se po njenih besedah sindikatom zdi nujno potrebno.