ESS o bolniških in obdavčitvi s. p.-jev, a brez soglasja o božičnici

Socialni partnerji so na temo obvezne božičnice na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) prvič zasedali 10. oktobra, a so tedaj delodajalci z argumentom, da je že vse odločeno in da se ni več o čem pogajati, sejo protestno zapustili.

Od takrat ni prišlo do zbližanja stališč. Delodajalci so se sicer udeležili posveta s predsednikom vlade Robertom Golobom in nato še z ministrom za delo Luko Mescem, poslali so tudi dopis na ministrstvo za delo v zvezi s predlogom vlade.

A odgovorov, ki bi odpirali vrata za nadaljnja pogajanja, niso dobili, je danes povedal izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije in predsedujoči ESS Mitja Gorenšček.

Vztrajanje, da se predlog za izplačilo božičnice obravnava na tokratni seji ESS, se zato zdi delodajalcem nesmiselno. Morda bi lahko zbližali stališča do naslednje redne seje, ki bo 7. novembra, je dejal Gorenšček. A če volje na vladni strani ni, potem se mu zdi tudi ta korak nesmiseln.

Tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar je dejal, da danes nimajo podlage za nadaljevanje dialoga o božičnici. "V tako kratkem času, kot je bila dana obljuba, v gospodarstvu in tudi iz nekaterih blagajn božičnice ni mogoče izplačati," je opozoril.

Oba sta poudarila, da mora biti božičnica neobvezna, ter da ne sme biti obdavčena in oprispevčena. "Naj bo božičnica prostovoljna. Pravzaprav vsem delodajalcem priporočamo, naj jo izplačajo," je dejal Cvar. Opomnil je, da se je o takšnih zadevah treba pogovarjati resno, s primernimi podlagami in ne v takšni naglici.

Vladni predlog zakona o izplačilu zimskega prejemka predvideva uvedbo obvezne božičnice v višini polovice minimalne plače oz. 639 evrov, ki bi bila neobdavčena in neoprispevčena. Letos bi bila izplačana najpozneje do 18. decembra. Podjetjem v likvidnostnih težavah bi bila na voljo možnost zamika izplačila na 31. marec. Delodajalci v zasebnem sektorju bi lahko letos božičnico pod določenimi pogoji izplačali tudi v višini le osmine minimalne plače oz. 160 evrov.

Predstavniki sindikatov so bili po seji zadovoljni. "Ključnega pomena je, da vsi zaposleni v tej državi dobijo božičnico oz. zimski regres v višini polovice minimalne plače brez izjeme," je povedal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj.

"Pozdravljamo dejstvo, da smo se uspeli dogovoriti za novo pravico, ki je bodo v prihodnjih letih deležni vsi, ki so zaposleni," je dejal tudi predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je izrazil pričakovanje, da bo vlada danes doseženi dogovor v celoti spoštovala. Če se to ne bo zgodilo, bi bil to lahko zelo napačen signal socialnemu dialogu. To bi namreč po njegovih besedah lahko pomenilo, da se ne spoštuje tisti, ki ostane za mizo in ki se je pripravljen pogovarjati in iskati kompromise.

Izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in predsedujoči ESS Mitja Gorenšček je že pred začetkom izredne seje sporočil, da se je predstavniki delodajalcev ne bodo udeležili. "Žal vlada naših argumentov noče slišati, še manj pa upoštevati. Dosedanje usklajevanje glede božičnice se je prelevilo v farso. Zato delodajalci nismo videli smisla, da se udeležimo seje ESS pri tej točki," je zapisal tudi v sporočilu za javnost po seji.

Poudaril je, da božičnica ne sme postati samodejna pravica za vse. "Njeno bistvo naj bi bilo v tem, da motivira in pravično nagrajuje tiste, ki so s svojim delom in rezultati v tekočem letu k temu tudi dejansko prispevali," je dejal.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han obžaluje, da ni prišlo do soglasja vseh treh strani. A kot je komentiral v današnji izjavi v Ljubljani, se mu zdi prav, da DZ še pred božičem sprejme zakon, ki bo ljudem omogočil božičnico. "Vem, da ljudje absolutno pričakujejo in zaslužijo to božičnico," je dejal.

Reprezentativne delodajalske organizacije - Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS), Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) ter Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) - so 22. oktobra na vlado naslovile skupno stališče in pripombe k predlogu Zakona o izplačilu zimskega prejemka. Kot so poudarili je to tudi edina točka današnje seje ESS.

"Čeprav je premier dejal, da so spremembe še mogoče, predlog zakona ostaja nespremenjen in še naprej predvideva obvezen nov prejemek," so sporočili v skupni izjavi.

Delodajalske organizacije so 22. oktobra poslale "podrobne pisne pripombe predsedniku vlade in pristojnim ministrstvom" ter 24. oktobra sodelovale še na posvetu z ministrom Mescem, kjer niso prejele jasnih odgovorov na svoja stališča.

Ker so takrat od državnega sekretarja prejele le dopis s strani državnega sekretarja na ministrstvu, "za katerega ne moremo oceniti, ali predstavlja skupno stališče vlade, ne pristajamo na obravnavo predloga zakona na izredni seji Ekonomsko socialnega sveta in se seje ne bomo udeležili".

Izredna seja ESS sicer sledi nadaljevanju redne seje, ki je bila 10. oktobra prekinjena predčasno. Na dnevnem redu te seje bodo absentizem in prezentizem na delovnem mestu, spremembe pri obdavčitvi fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost in ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ter sodelovanje delavcev pri dobičku.

Ekonomsko-socialni svet (ESS) je na današnji redni seji razpravljal tudi o absentizmu, za katerega delodajalci opozarjajo, da vse bolj bremeni gospodarstvo in konkurenčnost podjetij. Spremembo pri normiranih samostojnih podjetnikih pa delodajalci ocenjujejo za korak v pravo smer, jih bo pa obravnaval tudi strokovni odbor ESS.

Pred današnjo izredno sejo ESS, katere tema je bila božičnica, delodajalci pa se je niso udeležili, so socialni partnerji na redni seji ESS razpravljali o absentizmu in obdavčitvi normirancev.

Kot je opozoril Gorenšček, se breme kratkotrajnih bolniških odsotnosti vse bolj prenaša na delodajalce. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so se bolniške odsotnosti povečale za 4,3 odstotka, pri čemer se trend rasti še ni ustavil, so opozorili na GZS.

Kot so dodali, gre za problem, ki neposredno vpliva na gospodarstvo in konkurenčnost podjetij, kar po njihovih besedah potrjuje tudi nedavno objavljena kratka ekonomsko-finančna analiza Banke Slovenije z naslovom Vpliv bolniških odsotnosti na produktivnost dela.

"Ta navaja, da bi bil BDP v celotnem obdobju (2019-2024) v povprečju višji za približno en odstotek, če bi se stopnja bolniških odsotnosti po letu 2019 ohranila na dolgoletnem povprečju. Skupni čas, izgubljen zaradi bolniške odsotnosti, je bil lani približno 50 odstotkov nad ravnjo izpred desetih let," so povzeli analizo.

Gorenšček je izpostavil tudi stališče strateškega sveta za zdravje pri GZS, ki podpira predlog ukrepov za obvladovanje absentizma in poziva k njihovi čimprejšnji izvedbi.

"Predlagani ukrepi so nujni za stabilizacijo razmer izrazite rasti bolniških odsotnosti ter za zmanjšanje visokih finančnih in drugih posledic tako v gospodarstvu, zdravstvu kot tudi v širši družbi," je dejal. Ob tem je poudaril, da je za dolgoročno zmanjšanje absentizma nujen celovit pristop, ki združuje nadzor in spodbude.

Gorenšček je opozoril, da so trenutno v zakonodajnem postopku še trije predlogi zakonov, ki bi lahko stanje celo poslabšali - o konoplji za omejeno osebno uporabo, o prispevkih za socialno varnost ter izhodišča zakona o inštitutu za medicinsko in drugo izvedenstvo na področju socialne varnosti.

Glede predlaganih sprememb na področju normiranih samostojnih podjetnikov, ki dvigujejo mejo za vstop v sistem pavšalne obdavčitve, pa so se socialni partnerji odločili, da jih bo obravnaval strokovni odbor ESS. Delodajalci sicer ocenjujejo, da gre za korak v pravo smer.