Etažni lastniki zaradi dobav energentov v težkem položaju

Že dobro leto si v Združenju upravnikov nepremičnin pri nabavi energentov prizadevajo za sistemsko izenačitev pravic etažnih lastnikov in drugih uporabnikov v večstanovanjskih stavbah s pravicami drugih gospodinjskih odjemalcev, so sporočili iz Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS.

Kot so spomnili, je bil februarja po večmesečnih prizadevanjih sprejet interventni zakon, s katerim so bile pravice vsaj začasno izenačene, vendar le pri dobavi zemeljskega plina. Nova vlada pa je pri ureditvi teh vprašanj ubrala nekoliko drugačno pot. Že junija so na infrastrukturnem ministrstvu pripravili novelo Zakona o oskrbi s plini, ki naj bi uvedla novo kategorijo odjemalcev, in sicer "skupne gospodinjske odjemalce", ki zemeljski plin kupujejo za oskrbo prek skupnih kurilnic v njihovi lasti. Kot pravijo, so že takrat ministrstvo opozorili, da novela ne prinaša nobenih zagotovil, da bodo pravice vseh gospodinjskih odjemalcev res izenačene, saj dobaviteljem še vedno dopušča različno obravnavo različnih zaščitenih kategorij. 

Sredi julija je vlada v to problematiko posegla z izdajo dveh uredb, s katerima so bile določene cene zemeljskega plina in električne energije. "V teh uredbah so bili gospodinjski odjemalci v večstanovanjskih stavbah, ki energent kupujejo skupaj, izrecno izenačeni z vsemi ostalimi gospodinjskimi odjemalci, kar smo na združenju sprejeli z zadovoljstvom. Žal pa se to ni zgodilo tudi pri noveli Zakona o oskrbi s plini, ki jo je Državni zbor RS sprejel 13. septembra. Kljub našim pripombam namreč tudi po sprejetju novele dobavitelji še vedno lahko za različni kategoriji gospodinjskih odjemalcev objavijo različne cenike," so sporočili in opozorili, da se bo ta problem pojavil šele po prenehanju veljavnosti uredbe o določitvi cen zemeljskega plina, ki zaenkrat velja do 31. avgusta prihodnje leto. 

Upravniki in etažni lastniki se sicer tudi po sprejetju uredb in novele Zakona o oskrbi s plini soočajo s številnimi težavami, zaradi katerih jih skrbi tudi nemotena dobava električne energije in zemeljskega plina v prihodnjih mesecih, so poudarili v Zbornici za poslovanje z nepremičninami in pojasnili, da čeprav obe uredbi o določitvi cen dobaviteljem zapovedujeta, da ne smejo prekiniti z dobavo električne energije oziroma zemeljskega plina in ne smejo zavrniti dobave novim odjemalcem, se to kljub vsemu zelo pogosto dogaja. "Uredbi za takšno ravnanje žal ne določata nobenih sankcij, opozorila Ministrstvu za infrastrukturo, Energetski inšpekciji in Agenciji za energijo pa ne zaležejo," pravijo. Kot dodajajo, se nekateri dobavitelji upoštevanju obeh uredb izognejo preprosto s tem, da z upravnikom oziroma etažnimi lastniki zavrnejo sklenitev pogodbe oziroma ne podajo ponudbe. Nekateri dobavitelji so v zvezi s tem še nekoliko bolj inovativni in upravnikom za dobavo električne energije postavljajo pogoje, ki so v nasprotju z določbami Stanovanjskega zakona. "Od upravnikov tako npr. zahtevajo neodplačen prevzem celotnega tveganja za plačilo računov in celo bančno garancijo za primer neplačila računov. Pri tem ne zaležejo pojasnila, da v tem primeru ne gre za obveznosti upravnikov, ampak etažnih lastnikov oziroma uporabnikov v večstanovanjskih stavbah. Ker gre po našem mnenju za očitno kršitev določb Stanovanjskega zakona, smo na takšne primere opozorili tudi Ministrstvo za okolje in prostor," še pojasnjujejo. 

Sprejem takšnih pogojev bi bil po njihovem mnenju tudi v škodo etažnih lastnikov, saj bi upravnik dodatne stroške pridobitve bančne garancije in morebitnih dodatnih zavarovanj v skladu z zakonom v vsakem primeru prenesel na etažne lastnike. To pa pomeni, da bi se njihov položaj pri nakupu energenta bistveno poslabšal, s čimer bi bil v celoti izničen namen sprejetih uredb. "Posledično gre po našem mnenju za nepošteno poslovno prakso v razmerju do potrošnikov, zato smo na to opozorili tudi Tržni inšpektorat RS." 

Kot opozarjajo, predstavlja velik problem tudi dobava energentov malim poslovnim odjemalcem. V mešanih (torej stanovanjsko-poslovnih ali poslovno-stanovanjskih stavbah) sicer to ni velika težava, saj dobavitelji od upravnikov zahtevajo zgolj razdelilnike porabe, na podlagi katerih lahko izstavijo ustrezen račun glede na določila uredbe. Bistveno večja težava pa so poslovne stavbe, v katerih energent skupaj odjemajo (izključno) mali poslovni odjemalci. Takšni primeri so manjši trgovski centri in poslovne stavbe s pisarniškimi prostori in manjšimi lokali. Teh primerov namreč ne urejata niti obe sprejeti uredbi, niti novela Zakona o oskrbi s plini. "To pa pomeni, da dobavitelji takšne "skupne male poslovne odjemalce", ko njihova skupna poraba presega zgornjo mejo, ki jo za male poslovne odjemalce določata zakona o oskrbi z električno energijo in zemeljskim plinom, obravnavajo kot "velike" poslovne odjemalce, s čimer pa v celoti izpadejo iz vseh zgoraj navedenih ukrepov. To pa ima lahko za podjetnike in obrtnike uničujoče posledice," pravijo.

V Zbornici so prepričani, da bi morali pristojni nasloviti tudi to vprašanje, saj bomo sicer priča verižnemu propadanju takšnih poslovnih subjektov. "Posebej moramo opozoriti tudi na odjemalce utekočinjenega naftnega plina in lesnih energentov, ki so bili iz vseh ukrepov povsem izvzeti oziroma so pristojni nanje v celoti pozabili. Pri oskrbi z lesnimi energenti bi bila naša država lahko brez težav samozadostna, a se ti sedaj množično izvažajo na zahod, kar povzroča enormno rast cen tudi pri nas," poudarjajo in pojasnjujejo, da so medtem nekatere države, iz katerih smo do sedaj te energente v velikem obsegu uvažali, izvoz prepovedale. Država bi morala zato urgentno nasloviti tudi to vprašanje. Tik pred začetkom nove kurilne sezone so se tako etažni lastniki in uporabniki večstanovanjskih stavb ponovno znašli v nezavidljivem položaju. In to kljub vsem sprejetim ukrepom nove vlade. Pristojni so namreč po sprejetju vseh omenjenih predpisov in ukrepov pozabili na njihovo izvajanje, trg pa so s tem ponovno v celoti prepustili volji dobaviteljev. Mnogi od teh pa se želijo na najrazličnejše načine izogniti državnim omejitvam, s čimer bodo krajši konec ponovno potegnili etažni lastniki. V najslabšem primeru lahko kljub drugačnim zagotovilom predsednika vlade in ministra za infrastrukturo ostanejo celo brez zemeljskega plina in električne energije, še opozarjajo.