EU krepi obrambno pripravljenost z nakupi nove opreme

Vsak od petih izbranih projektov, ki se izvajajo v okviru instrumenta za krepitev evropske obrambne industrije s skupnimi naročili (EDIRPA), bo prejel 60 milijonov evrov, kar predstavlja skupni znesek financiranja v višini 300 milijonov evrov. Projekti vključujejo 20 držav članic, od katerih bodo nekatere prvič sodelovale v projektih skupnih obrambnih naročil.

Pri EK menijo, da bodo skupnim naročanjem ključne obrambne zmogljivosti postale cenovno dostopnejše oboroženim silam držav članic, saj prinašajo večjo vrednost za denar prek ekonomije obsega.  "S skupnimi nabavami izdelkov bodo oborožene sile držav članic izboljšale interoperabilnost. Jasnejše perspektive in večja predvidljivost, ki jih prinašajo večje pogodbe, bodo okrepile evropsko industrijo in ji omogočile prilagoditev proizvodnih zmogljivosti obrambnim potrebam Evrope. Skratka, skupna javna naročila bodo okrepila obrambno pripravljenost v državah članicah EU."

Komisija je tudi napovedala prve projekte, ki jih financira EU in podpirajo skupna javna naročila kritičnih obrambnih proizvodov držav članic na treh področjih:

Dva projekta bosta okrepila skupne zmogljivosti protizračne in protiraketne obrambe. Projekt "MISTRAL" podpira skupno nabavo sistemov zračne obrambe zelo kratkega dosega "Mistral" v devetih državah članicah (Francija, Belgija, Ciper, Estonija, Španija, Madžarska, Slovenija, Romunija in Danska). Drug projekt, "JAMIE" pa bo omogočil skupno naročilo sistemov zračne obrambe srednjega dosega IRIS-T SLM s strani šestih držav članic (Nemčija, Slovenija, Bolgarija, Avstrija, Estonija in Latvija). Gre za sisteme za zaščito pred nevarnostmi iz zraka, kot so bojna letala, jurišni helikopterji in zračni sistemi brez posadke.

EDIRPA bo podprla tudi nabavo sistema skupnih oklepnih vozil, sodobnega oklepnega transporterja za zaščiten prevoz enot, s strani štirih držav članic (Finska, Latvija, Švedska, Nemčija). 

V dveh nadaljnjih projektih bo EDIRPA podprla skupno nabavo različnih vrst topniškega streliva kalibra 155 mm, in sicer projekt "CPoA 155 mm", ki vključuje šest držav članic (Nizozemska, Italija, Poljska, Litva, Danska, Hrvaška), in projekt "HE 155 mm", ki vključuje štiri države članice (Nemčija, Danska, Nizozemska, Estonija).

Pet izbranih projektov EDIRPA za vsa tri področja bo zdaj vstopilo v fazo priprave sporazuma o nepovratnih sredstvih.

Poleg izbranih projektov so bili predloženi tudi drugi obetavni predlogi, ki bodo financiranja morda deležni v prihodnosti. Komisija je do roka za oddajo, 25. julija 2024, prejela skupaj 12 predlogov, kar kaže na veliko zanimanje držav članic.

Slovenija je že julija podpisala Pismo o nameri v zvezi z evropskimi skupnimi javnimi naročili artilerijskih oborožitvenih sistemov Caesar in sistemov zračne obrambe Mistral. Podpis pisma o nameri je omogočil nadaljnje pogovore glede potencialnih nabav artilerijskih oborožitvenih sistemov Caesar in sistemov zračne obrambe Mistral pri francoskih proizvajalcih. S podpisom pisma o nameri so se na Ministrstvu za obrambo začeli vsi potrebni postopki za morebitno nabavo in uvedbo povsem novih oborožitvenih sistemov v Slovensko vojsko. Hkrati je bil s tem izpolnjen pogoj za oddajo vloge za pridobitev evropskih sredstev za izgradnjo skupnih vojaških zmogljivosti.

Prav tako je Slovenija že decembra lani z Nemčijo podpisala sporazum za nabavo sistema zračne obrambe IRIS-T SLM. Sporazum, ki sta ga podpisala slovenski državni sekretar za obrambo dr. Damir Črnčec in njegov nemški kolega Benedikt Zimmer, pomeni aktivno sodelovanje Slovenije v pobudi European Sky Shield Initiative (ESSI), katere pobudnica je Nemčija. 

Odločitev EK naj bi zdaj Sloveniji omogočila lažji dostop do želenih sistemov.