Slovenija bo, če se bo dobro organizirala, na osnovi sprejete reforme dobila več kot brez nje, še posebej v okviru članstva v EU, je prepričan minister But. V finančnem smislu bo slovensko kmetijstvo po ocenah ministrstva vsekakor pridobilo, čeprav bo v določeni meri tudi v Sloveniji zaznaven premik v smeri krepitve podpor za majhna in srednje velika kmetijska gospodarstva na račun velikih. Slednjih pa v Sloveniji, tako na ministrstvu, ni prav veliko.
"Prepričani smo, da bo sicer prišlo do določene redistribucije denarja, ki pa bo v Sloveniji bistveno manjša kot v drugih državah," je za 24 ur radijske novice dejal But. Manj denarja naj bi tako dobile le velike kmetije, ki pa predstavljajo le manjši odstotek slovenskih kmetov.
"Velika večina slovenskega prostora, tudi zaradi dodatnega pomena drugega stebra oziroma razvoja podeželja, pridobiva," je poudaril minister. Pri tem se zaveda, da bo verjetno prišlo do razburjenja v določenih skupinah posameznih proizvajalcev.
Minister je tudi poudaril, da se Slovenija nagiba k temu, da bi se začetek uvajanja reforme v Sloveniji čim bolj pomaknil proti letu 2007. Tako bi si lahko izpogajala bolj ugodno referenčno obdobje, na primer leto 2005 ali 2006, ki bo osnova za prehod oziroma preračun na nov sistem subvencij. But je še dodal, da so v celotni proces sprejemanja odločitev že vključene tudi nevladne kmetijske organizacije, jeseni pa naj bi ministrstvo začelo bolj obširno informirati tudi širšo javnost.
Kmet bo proizvajal, kar bo trg potreboval
Ključna tema pogajanj v Luksemburgu je bilo enotno plačilo na kmetijsko oziroma proizvodno nevezano plačilo. Kot je pojasnil kmetijski minister, proizvodno nevezano plačilo kmeta ne bo več usmerjalo v količinsko čim večjo proizvodnjo, temveč ga bo vzpodbujalo, da proizvaja tisto, kar trg potrebuje, v količinah, ki jih trg prenese, saj bo kmetova subvencija vezana na to, da obdeluje zemljo in varuje okolje.
Vsaka država bo lahko sama izbrala kaj želi imeti proizvodno vezano in kaj ne. Na Kmetijsko-gospodarski zbornici Slovenije (KGZS) so do kmetijske reforme skeptični, saj menijo, da slovenski kmetje v času pogajanj niso imeli možnosti predstaviti svojih stališč. Predsednik KGZS Peter Vrisk se ne strinja z mnenjem ministra Buta. Vrisk je prepričan, da omenjena reforma na slovensko kmetijstvo ne bo imela pozitivnega učinka ter ob tem opozarja, da se je stanje kmetijstva v zadnjem letu v vseh panogah poslabšalo.
But pa poudarja, da reforma kmete uvaja v gospodarno obnašanje, saj bodo "morali pozabiti na to, da je država dolžna skrbet za to, da tisto kar oni proizvedejo tudi odkupi tudi, če gre za enormne viške."
Eden izmed ključnih elementov reforme je tudi uvedba modulacije, ki pomeni zmanjšanje neposrednih plačil velikim kmetom in porabo sredstev za ukrepe razvoja podeželja. Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo Dušan Vujadinović, je pri modulaciji pomembno predvsem to, da 80 odstotkov tega denarja ostane državi, ki je denar zbrala, petina sredstev pa gre v Bruselj, kjer se po posebnim kriterijih razdeli med ostale države EU.
Slovenija mora rešiti tudi enega izmed pomembnejših vprašanj, to je določitev referenčnega obdobja, ki mora biti, trdi But, čim bližje datumu začetka izvajanja reforme, saj naj bi tako Slovenija dobila več sredstev.
Izračuni izvedbe reforme do konca julija
Minister But bo že ta teden sklical posebno skupino strokovnjakov, ki naj bi do konca julija oblikovala operativne in finančne izračune izvedbe reforme. Na podlagi teh se bo Slovenija do septembra lažje odločila, kako izvesti reformo in kakšna stališča naj zavzame na jesenskih pogajanjih z EU.
Glede na to, da so države pristopnice končala pogajanja na področju kmetijstva decembra lani, ko je še veljal sedanji sistem skupne kmetijske politike, se bodo na podlagi določila v pristopni pogodbi jeseni začela nova pogajanja, s katerimi se bodo pristopnice tehnično prilagodile reformi.
