EURO 2020 v Sloveniji?

"Ker smo prijateljska in srčna država, bodimo še ambiciozna Slovenija," pravijo poslanci, ki predlagajo, da v duhu partnerskega sodelovanja na območju Alp in Jadrana za organizacijo UEFA evropskega prvenstva 2020 skupaj kandidiramo Slovenija, Italija in Hrvaška. Kljub temu da gre po njihovih besedah za drzen izziv, so poslanci prepričani, da je to hkrati tudi realna ambicija. "Vse tri države so na strateškem položaju, na katerega gravirajo tako Italijani, Avstrijci, Nemci, Švicarji, države srednje in vzhodne Evrope ter Zahodni Balkan," je dejal poslanec Luka Juri.

V Stožicah in Ljudskem vrtu premalo sedežev

Po njihovih izračunih bi prvenstvo lahko poteklo na osmih stadionih. V Sloveniji bi tekme potekale na Stožicah (16 tisoč sedežev) ter v mariborskem Ljudskem vrtu (12.500 sedežev), a bi bilo treba na obeh stadionih povečati število sedišč vsaj na 25 tisoč. Poslanci ob tem vidijo tudi priložnost za tretji slovenski stadion v Celju. Na Hrvaškem bi tekme potekale na zagrebškem Maksimiru (40 tisoč sedežev), v Splitu (Poljud, 35 tisoč sedežev) in na Reki (Rujevica, 34 tisoč sedežev). V Italiji pa bi tekme gostili Trst (28.500 sedežev), Udine (41.600 sedežev) in Padova (32.500 sdežev).

'To bi bila naložba'

Na vprašanje, kje bi dobili sredstva za gradnjo in širitev slovenskih stadionov, je Juri odgovoril, da bi bilo to možno ob upoštevanju možnosti javno-zasebnega partnerstva. "Portugalska je za organizacijo evropskega prvenstva leta 2004 zgradila kar sedem novih stadionov in prenovila še tri dodatne," je dejal. Matevž Frangež je dodal, da je res, da po eni strani organizacija takšnega prvenstva sicer pomeni ogromen finančni zalogaj, a prinaša tudi ogromne zaslužke. "Zadnje prvenstvo leta 2008 se je končalo z dobičkom 250 milijonov evrov. Ob tem infrastrukturni projekti ne predstavljajo stroškov, pač pa naložbo, ki se vrača dolgo skozi čas tudi po koncu športnega dogodka," je dejal.

Po njegovih besedah gre torej za investicijo, ki ima številne pozitivne učinke: od promocije države, do navala športnih turistov in pristopa številnih močnih pokroviteljev, posodobitvi in povečanju cest in ključnih delov železnice ter nastanitvene infrastrukture.

Poslanci vladi predlagajo, da ustanovi medresorsko skupino, ki bi v šestih mescih preučila možnosti takšne organizacije in začela pogovore z italijanskimi in hrvaškimi partnerji ter ugotovla, ali obstaja interes za skupno kandidaturo. "Organizacija dogodka izgleda toliko bolj realna, če upoštvamo trenutno najavljene protikandidate Romunijo in Bolgarijo ter Slovaško in Češko," je prepričan Juri.

Poslanci, ki se sicer s premierjem o pobudi še niso pogovarjali, so prepričani, da bo slednji kot velik športni navdušenec zadevo podprl. Idejo so sicer že predstavili predsedniku Nogometne zveze Slovenije Ivanu Simiču, ki jim je odgovoril, da se mu zdi pobuda težak, a možen in uresničljiv izziv.