Eurostat: Slovenija po presežni umrljivosti konec 2020 črna ovca v EU

Eurostat je spričo zaskrbljujočega trenda, ki ga je prinesla pandemija covida-19, začel zbirati podatke o t. i. presežni umrljivosti oziroma odstopanju števila vseh smrti v primerjavi s povprečjem prejšnjih let – pri čemer pa, kot izpostavljajo, gre za število vseh smrti in ne le tistih zaradi covida-19. Podatki so bili objavljeni 12. marca.

V celotni uniji so v obdobju od marca do decembra lani zabeležili 580.000 presežnih smrti v primerjavi z enakim obdobjem v letih 2016–2019. V prvem valu pandemije je bil vrhunec aprila lani, ko je bil porast števila smrti v primerjavi z mesecem aprilom v letih 2016–2019 25-odstoten.

Daleč pred vsemi sta bili takrat Španija (79 odstotkov) in Belgija (74 odstotkov), sledile so Nizozemska (54 odstotkov), Italija (42 odstotkov), Švedska (38 odstotkov) in Francija (36 odstotkov). V Sloveniji je bila presežna smrtnost takrat le 5,3-odstotna, med najnižjimi v EU. V času prvega vala je bila sicer najvišja junija, ko je bila 9,1-odstotna.

Naslednji vrhunec je sledil v drugem valu pandemije novembra lani, ko je bil ta porast na ravni EU kar 40-odstoten, nakar je decembra padel na 30 odstotkov. Za letos podatkov za vse države članice še ni, a sodeč po zaskrbljujočem trendu v številnih evropskih državah ti ne bodo vzpodbudni.

Slovenija na tretjem mestu v mesecu novembru 

Novembra so jo sicer najslabše odnesli na Poljskem (97 odstotkov) in v Bolgariji (94 odstotkov), že na tretjem mestu pa je bila Slovenija s porastom v višini 88,7 odstotka. Na četrtem mestu je sledila Češka s 76 odstotki.

Decembra se je nato presežna umrljivost v vseh državah zmanjšala, je pa bila Slovenija med državami članicami EU povsem na vrhu lestvice z 78,6 odstotka. Sledile so ji Litva (77,5 odstotka), Bolgarija (74 odstotkov), Slovaška (63,5) in Hrvaška (61 odstotkov).

Podatki za januar kažejo na občutno izboljšanje situacije

Za letošnji januar vse države članice podatkov še niso posredovale. Podatki za Slovenijo kažejo na občutno izboljšanje situacije, saj je delež presežnih smrti padel na 26,9 odstotka. A s tem se je država še vedno uvrstila na rep najslabše peterice. Med državami, za katere so podatki že na voljo, je bilo januarja očitno najslabše na Slovaškem (77 odstotkov), Portugalskem (59 odstotkov) in Češkem (53 odstotkov).

Po februarja objavljenih podatkih Sledilnika za covid-19 smo imeli v Sloveniji v letu 2020 3648 smrti več oziroma 17,3 odstotka nad petletnim povprečjem. Najbolj po njihovih podatkih izstopata november in december z 89,1- oziroma 77,4-odstotno večjim številom umrlih, kot bi jih pričakovali v povprečnem novembru oziroma decembru v obdobju od 2015 do 2019.

Tiskovna agencija Reuters je medtem v svoji analizi Eurostatovih podatkov o presežni umrljivosti izpostavila predvsem Švedsko kot tisto evropsko državo, ki se v nasprotju z ostalimi v pandemiji ni zatekala k strogim zaprtjem javnega življenja. Švedska je namreč leto 2020 zaključila z nižjim odstotkom presežnih smrti kot večina drugih članic EU. Število smrti se je tako na Švedskem po izračunih Reutersa lani povečalo za 7,7 odstotka. Je pa po drugi strani res, dodaja Reuters, da je bila presežna smrtnost v njenih nordijskih sosedah še nižja – na Danskem 1,5-odstotna, na Finskem enoodstotna, na Norveškem pa je sploh ni bilo.