Slovenija

Evroorientalizem je mrtev, je rekel EU-centrizem

Ljubljana, 19. 04. 2020 09.03 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Faris Kočan
Komentarji
18

Nekje na margini medijskega življenja, ki je te dni utemeljeno usredinjeno okoli praktičnih nasvetov, zadnjih izjav in ukrepov za zajezitev in reševanje koronakrize, obstaja nekaj drugačnih, bolj poglobljenih in kritičnih pogledov na posledice covida-19 onkraj 'evropskega prostora', ki ga mi poznamo predvsem pod imenom Evropska unija (EU).

Avtor prispevka Faris Kočan.
Avtor prispevka Faris Kočan. FOTO:

Ena takšnih "intimnih tujosti" evropskega prostora je post-jugoslovansko območje, območje večne tranzicije in območje, za katerega se ustvarja in poustvarja diskurz večnega kriznega območja. Z izjemo Bosne in Hercegovine ter Kosova, ki še nista uradno prepoznani kot kandidatki za članstvo v EU, so vse druge države že dobile zeleno luč za pogajanja za članstvo v EU. Ta pogajanja jih bodo, v kolikor se bodo te evropske poti držale, osvobodila njihovih atipičnih partikularizmov, ki še niso v sozvočju s skupnim kulturnim, družbenim in političnim okvirom "prave in naše" Evrope. Vse skupaj pa je po navadi še zavito v celofan "normalnosti", ki jo te države lahko dosežejo tekom tega procesa. Rekontekstualizacija in združevanje pojmov "Evropa" in "normalnost" v nek parataktičen odnos koordinacije med EU in državami post-jugoslovanskega prostora, ki temelji na partnerstvu, je privedel do tega, da danes evropsko pomeni "normalno". "Normalna" država je namreč delujoča, ponuja ekonomsko in družbeno varnost ter ustvarja priložnosti za svoje državljane. Ker države post-jugoslovanskega prostora tem kriterijem še ne zadoščajo, jim pri tem pomaga(mo) EU, da jim, ko bo tega (mučnega) procesa konec, naposled vendarle bodo. Tako nekako se med vrsticami berejo vsi napori, ki jih je EU naredila v procesu izgradnje teh držav, tako v normativnem kot v institucionalnem smislu.

Evropska solidarnost ne obstaja. To je zgolj pravljica. Edini, ki nam lahko pomagajo, so Kitajci. Aleksandar Vučić – predsednik Srbije – marec 2020

Takšna interpretacija je možna predvsem zaradi dejstva, da so bili vsi zgoraj omenjeni napori vodeni od zgoraj navzdol, pri čemer je odnos temeljil predvsem na ideološki in materialni dominaciji, in sicer: a) nenehno poudarjanje predstavnikov držav članic EU in evropskih uradnikov, da evropska pot v regiji nima alternative (ideološka); in b) ekonomsko pogojevanje in instrumenti kriznega upravljanja (materialno). Takšni (doksični) vzorci so bili kaj kmalu izpostavljeni večjim kritikam s strani raziskovalne skupnosti, ki je EU začela očitati ekskluzivistično interpretacijo regije in njenih 'težav' s strani evropskih birokratov in politikov v udobnih bruseljskih naslonjačih. S takšno retoriko in razumevanjem je EU namreč – idealistično in v dobri veri – krepila institucionalne zmogljivosti držav, a sočasno s tem utrjevala položaj političnih elit na račun hromljenja zmogljivosti civilne družbe.

EU nam je že dolgo časa nazaj pokazala, kje nam je mesto. Solidarnost se razvija in odvija predvsem med enakimi. dr. Jasna Bajraktarević – profesorica psihologije – marec 2020

To je spodbudilo EU, da je spremenila retoriko, in v ospredje postavila koncept domačega lastništva (local ownership), s katerim je skušala signalizirati družbam post-jugoslovanskega območja, da bodo enakovredni partnerji pri tlakovanju prihodnosti lastne skupnosti. Logika takšnega diskurza gre v smeri financiranja civilne družbe v državah, ki bodo prek lastnih pobud in projektov najprej krepili lastne zmogljivosti in šele nato udejanjili evropsko vizijo v lastnih skupnostih. Tudi to raziskovalce ni povsem zadovoljilo, da ne bi nadaljevali z raziskovanjem o problemih tega "novega pristopa". Po tej poti novejše raziskave nakazujejo na to, da takšen model domačega lastništva predvideva pokroviteljske odnose, ki so vodeni od zgoraj-navzdol. Pri tem so raziskovalci predvsem pokazali, da je diskurz domačega lastništva postala tehnika upravljanja družb z razdalje, ki je EU uokvirila kot sodnika, ki presoja zanesljivost in kredibilnost lokalnih elit pri implementaciji EU modela. To so utemeljevali predvsem z dejstvom, da je EU še naprej oblikovala in financirala programe, ki so krepili institucionalne zmogljivosti namesto civilno-družbenih.

Ta gordijski vozel je EU skušala pretrgati leta 2018, ko je sprejela novo strategijo, v kateri je že v naslovu poudarila pomembnost "kredibilne" širitvene perspektive regije. V luči tega je takratni predsednik Evropske Komisije Jean-Claude Juncker v letnem nagovoru nekaj mesecev pred sprejemom nove strategije poudaril, da je "Zahodni Balkan del Evrope", ki ga druži skupna kultura in zgodovina. S tem je Juncker evroorientalistično predpostavko o post-jugoslovanskem prostoru kot "intimni tujosti" Evrope zgolj na začetku deklaratorno zavrnil, a v nadaljevanju poudarjal "zgodovinsko priložnost" za regijo, da ta svojo prihodnost nameni EU, pri čemer je članstvo v EU možno, a le, če dosežejo pričakovano "politično, ekonomsko in družbeno transformacijo". Pri tem velja omeniti tudi sam termin Zahodnega Balkana, ki ga je EU skovala leta 2003, in smo ga vsi tako nekritično ponotranjili. Ob tem se mi vedno poraja vprašanje ali nemara ni ravno EU ta izpraznjeni prostor po razpadu »ječe narodov« zapolnil z lastnimi materialnimi in simbolnimi napori, ki so (ne)zavedno brisali sledi o skupnem sobivanju, prek različnih projektov za izgradnjo miru pa financirali moderne nacionalistične kletke, ki so tokrat namenjene zgolj lastnemu narodu? Odgovor na to bi terjal večji napor, a dejstvo je, da države, kot sta denimo BiH in Kosovo, kjer je EU bila najbolj prisotna, danes bolj kot nikoli prej razumemo kot etnopolis, v katerem se zavoljo improvizoričnega reda in stabilnosti ohranja status quo in legitimira etnocentrizem. Na takšen pristop, ki temelji na logiki stabiliokracije, EU prisega tudi v drugih državah post-jugoslovanskega prostora. To je najbolj vidno v primeru protestov v regiji, pa naj bodo to tisti v Tuzli (2014), Beogradu (2018) ali Podgorici (2019). Ko je potrebno vsaj moralno in deklaratorno podpreti civilno družbo pri njeni transformaciji, EU stopi korak nazaj in zavzame držo nevmešavanja, ker so »lokalne politične elite resda problematične, a se vsaj pogovarjajo z nami«. V trenutku, ko te proteste prevzamejo etablirane, praviloma opozicijske politične stranke, se emancipatorični potencial za resnično transformacijo namreč znatno zmanjša, kar dokazujejo tudi protesti v Beogradu in kasnejši neuspešni poskus mediacije med opozicijskimi in koalicijskimi strankami pod okriljem delegacije EU v Srbiji.

Besedilo je pripravljeno v projektu Homopolitikus, političnega think tanka Inštituta za politični manedžment. Kolumna izraža stališče avtorja in ne nujno tudi uredništva 24ur.com.

Tokratna krizna situacija je (bila) idealna priložnost, da bi se EU izkazala, pokazala solidarnost in zavezanost območju, ki naj bi ga razumela kot inherentno "lastnega". A namesto, da bi to storila – z nizkimi stroški za veliko (normativnih) koristi – se je raje odločila sporočiti, da je prepovedala izvoz zaščitne medicinske opreme zunaj tistih območij EU, kjer nimajo ustrezne licence, ki jo podeli država članica EU. Lahko si samo predstavljamo, kako so to odločitev pospremile družbe post-jugoslovanskega prostora, ki se tako ali tako soočajo s pomanjkanjem vsega, predvsem pa medicinske opreme, respiratorjev, postelj in kadra. Politiki v regiji so se že oglasili in svojemu ljudstvu sporočili, da je evropska solidarnost zgolj pravljica za lahko noč. Kdo bi jim zameril – s takšno odločitvijo zgolj utrjujemo ločnico med "nami" in "njimi", med "zunanjo notranjostjo" oziroma "tujo notranjostjo". Ko ti, prek lastne birokratske zamejenosti, uspe sporočiti, da države v regiji ne morejo dostopati do "evropske" zaščitne medicinske opreme, ki je paradoksalno verjetno bila narejena zunaj Evrope, ti niti naknadna odločitev o sproščanju instrumenta za predpristopno pomoč državam v višini do 500 milijonov evrov ne pomaga več. Sploh, če v ozir vzamemo dejstvo, da so dosedanji ukrepi, ki so jih države sprejele, neprimerljivo nižje finančno ovrednotene (izraženo v % BDP) kot v državah EU. Trenutno kaže, da bodo BiH, Srbija in Kosovo namenili približno 0,3 % in 0,4 % BDP za ukrepe, Severna Makedonija 0,5 %, Črna gora pa 1,4 %. In če to postavimo v perspektivo z nami in Hrvati kot "nekdanjimi člani" tega območja? 4,2 % (Slovenija) in 7,2 % (Hrvaška). Ja, post-jugoslovanski prostor ne potrebuje veliko, kar gre v obe smeri – ne rabi niti veliko, da se obrne drugam, kot je to storila denimo Srbija.

  • krovni2
  • PRALNI STROJ
  • SESALNIK
  • ČISTILEC
  • klima
  • tv
  • ura
  • skiro
  • kosilnica
  • krovni

KOMENTARJI (18)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

BUONcaffee
19. 04. 2020 15.31
+1
Vsak bi rad bil pameten.
Apostol1
19. 04. 2020 14.50
+5
Še eden ,ki mlati prazno slamo , bi rekel navaden kmet in prav bi imel.
Transformerji
19. 04. 2020 14.39
-1
Preveč branja - sem pa prebral bistvo: solidarnost se odvija in razvija med sebi enakimi! Kajti to je svetovno dejstvo!
holcar.
19. 04. 2020 11.00
+1
Subjektivo, pisec ocitno stbskih korenin. Neatraktivna zunanjost v kombinaciji z nepoznavanjem tematike tega FDV diplomanta ga uvrscata v kategorijo najbolj nepribljubljenih pisunov.
SLObunkeljn
19. 04. 2020 12.51
+1
Hja, "strokovno" mnenje pravega holcarja :))))
Jožajoža
19. 04. 2020 10.36
+25
EU nam je že dolgo časa nazaj pokazala, kje nam je mesto. Solidarnost se razvija in odvija predvsem med enakimi.popolna resnica.
Jožajoža
19. 04. 2020 10.36
+10
Evropska solidarnost ne obstaja. To je zgolj pravljica. Edini, ki nam lahko pomagajo, so Kitajci.točna trditev.
Pretekt
19. 04. 2020 10.50
+13
Kitajci niso nič pomagali, kvečjemu sedaj na polno služijo z tem virusom. Pred kratkim je Italjanski novinar odkril da je večina teh "donacij" Italija plačala, nič ni blo zastonj. Kot drugo kar dosti teh aparatur iz Kitajske je bilo pokvarjenih, da o ustreznosti opreme sploh ne govorimi. Po drugi strani solidarnosti z strani EU raje nebi, na koncu se mora vsak zanašat le na sebe.
Jožajoža
19. 04. 2020 11.46
+1
poročanje nORE23tv.dečko, svet se drugače razvija,kot vam tam poročajo.tudi za vašega janšo so tam poročali, da se smuča v italiji dne 28.2.2020,potem pa čez noč popravili datum "lani" 28.8.2019.
matej1111
19. 04. 2020 10.33
+13
Če je prihodnost EU-ja v rokah Merklove in podobnih patronov, potem lahko zaradi mene jutri EU crkne. Bruselj pa je samo pralnica kapitala.
Pretekt
19. 04. 2020 10.18
+13
Zakaj se sploh še pogovarjamo o neki EU (Evropa je druga stvar)? EU in Bruselj sta mrtva. Projekt je bil v začetku odličen, ko pa je Bruselj začel po diktaturi postajati drugi Beograd, skupaj z liberalno neomarksističnao politiko, je ta tvorba danes vedno bolj nevzdržna in degutantna. Če bo šlo še tako naprej bo EU hitro razpadla, seveda če se ne bodo poslužli kakšnih bolj diktatorskih prijemov.. kar pa skoraj sigurno bo. Za konec pa še EU ni Evropa, EU je pretežno Nemčija, vsi ostali, še posebno revnejši smo samo njeni vazali.
lolek&bolek
19. 04. 2020 10.14
+10
Omg kje ste pa tega usesmana nasli?
holcar.
19. 04. 2020 10.05
+0
Nevem zakaj bi Srbijo pustili v EU. Po stalnih aferah in pretresih bo Evro padel na desetino svoje vrednosti. Beseda Balkanizacija ni
holcar.
19. 04. 2020 10.05
-2
holcar.
19. 04. 2020 10.04
-3
Srbi vedno pravijo, da jim EU dela krivico. Čehi pa medtem delajo po EU smernicah in rastejo. Samo Srbi so prevec leni, da bi lahko izpolnjevali Evropske standarde in prevec ponosni, da bi sodelovali z drugimi narodi. V EU pac ne mores kar vstopit. Moras na vseh ravneh izpolnjevat standarde, leni in manj izobrazeni Srbi jih pac nikoli ne bojo.
Marko_13
19. 04. 2020 10.01
+6
Ni res, da nam je cela EU obrnila hrbet. Dobili smo precej opreme od držav V4. V bistvu, če primerjamo prebivalstvo in proračun držav V4 in Kitajske, ugotovimo, da so nam prvi pomagali veliko bolj, kot Kitajci. Ampak ja, razumem zakaj nekdo iz FDV ne bo niti v sanjah pohvalil naših centralno evropskih prijateljev, mu je pač politizacija pomembnejša od pomoči.
waga7
19. 04. 2020 10.00
+4
Zdrava pamet ti da vedet, da normalnih držav ni, da je evropa in cel svet hinavski in da se širi od zgoraj navzdol, pa naj bo levi ali desni pol. Včasih se spomnim filma Trojni xxx in grupe Anarchy 99...
Rotter
19. 04. 2020 09.33
+23
Da govoriš z nekom, ki je "intelektualec", veš po nepotrebni rabi kompleksnih izrazov ali posamičnih besed, ki naj dajejo občutek, da je sogovornik manj razgledan. Primer: uporabimo besedo margina namesto rob, ki je enostavnejša beseda. Bolj me pa zanima, zakaj je toliko levičarsko nagnjenih člankov in nobene alternative.