'Evropa bo v svetu velikih sil postala nepomembna, če ne bo delovala združeno'

"EU temelji na vrednotah, človekovih pravicah, demokraciji, vladavini prava. Če ne bomo mi opozarjali na to, kdo drug bo? (...) Verjamem, da obstaja dovolj moči in volje, da naredimo tisto, kar je prav," je glede vloge in prihodnosti Evrope v svetu dejala predsednica Nataša Pirc Musar.

Češki predsednik Petr Pavel je menil, da je EU lahko "močna gospodarska in politična sila, vendar je brez vojske nihče ne bo jemal resno".

Dejal je, da je bilo zanašanje na vojaško moč ZDA za Evropo dolgo časa zelo prikladno, saj se je lahko posvečala drugim prioritetam, sedaj pa se mora osredotočiti na izgradnjo lastnih vojaških zmogljivosti in se poenotiti. "Evropa bo v svetu velikih sil postala nepomembna, če ne bo delovala kot ena združena enota," je dodal.

Estonski predsednik Alar Karis je prav tako ocenil, da mora Evropa delovati enotno in se konsolidirati.

Črnogorski predsednik Jakov Milatović pa je glede EU izrazil večjo mero optimizma od kolegov. Menil je, da politika širitve unije deluje in prinaša rezultate, zato bi jo bilo treba zasledovati še naprej.

Dejal je še, da se Evropa preveč ukvarja s tem, kaj počnejo drugi, namesto da bi se poenotila in bolj samozavestno ubrala lastno pot.

Pirc Musar je dodala, da največja težava ostaja odsotnost močnega voditelja, ki bi Evropo zastopal kot celoto. Omenila je vprašanje, ki ga je že pred desetletji postavil nekdanji državni sekretar ZDA Henry Kissinger: "Koga naj pokličem, če želim govoriti z Evropo?"

Vsi udeleženci panela so sicer menili, da mora Evropa postati bolj enotna, odločna in konkurenčna. Omenjali so tudi morebitno federalizacijo v okviru EU. Naslovili so tudi vprašanje pogajanj med Rusijo in ZDA glede konca vojne v Ukrajini.

"Smisel diplomacije je dialog, in če želimo najti rešitve, se moramo pogovarjati," je dejala Pirc Musar. Zavzela se je za odprte kanale, da se o varnostni strukturi Evrope ne bi pogovarjali le Američani in Rusi. Različne mirovne konference za Ukrajino brez prisotnosti vseh vpletenih, vključno z Rusijo, pa je ocenila kot nesmiselne.

Karis je vzporedne pogovore z Rusijo ocenil kot slabo idejo, temveč se je posredno zavzel za to, da bi kolektivna stališča Zahoda predstavljal Washington. Pirc Musar pa je ugovarjala, da bi se morala Evropa pridružiti pogajanjem, saj se ne more zanesti na to, da bo od ZDA prejela vse ustrezne informacije in zagotovila.

Da brez komuniciranja z Rusijo ne bo mogoče doseči pravičnega miru, je menil tudi Milatović. Glede politike do Palestine pa je dodal, da se Črna gora ne zgleduje toliko po EU, ki glede tega vprašanja nikakor ni enotna, temveč bolj po Sloveniji.

Pirc Musar je ob tem znova opozorila na dvojna merila pri odzivih na konflikte v Ukrajini in Gazi ter drugod po svetu.

Pavel in Karis sta medtem menila, da bi morala Evropa glede konflikta v Gazi najprej doseči skupen in enoten pristop ter zagotoviti humanitarno pomoč za Palestince, kot končno rešitev pa vidita rešitev dveh držav ob zagotovilih mednarodne skupnosti za Palestino.

To je bil definitivno najtežji forum, je ob zaključku jubilejne 20. izvedbe strateškega foruma na Bledu danes dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Kot ključno sporočilo je izpostavila poziv voditeljem, naj se zavedajo odgovornosti, spodobnosti in temeljnih vrednot, na katerih svojo politiko gradi tudi Slovenija.

"Če potegnem pod črto, se mi zdi, da je to definitivno bil najtežji forum, najtežji v smislu vsebinskih razprav v času velikih kriz okoli nas, vojn, v času, ko je svet močno razdeljen, ko vidimo, da prevladuje predvsem moč, manj pravila, ko ni politične volje za spoštovanje mednarodnega prava, za končanje vojn," je na novinarski konferenci dejala Fajon.

V ospredju foruma so bila po njenih besedah vprašanja o položaju Evrope v svetu, o tem, kako jo narediti močnejšo, bolj enotno in povezano, predvsem pa, kako v ospredje postaviti osrednje vrednote, kot so humanost, spoštovanje človekovih pravic, demokracija, vladavina prava in spodobnost.

Prav s tem povezano je po njenih besedah tudi ključno sporočilo foruma - poziv voditeljem vseh držav, naj se zavedajo odgovornosti, spodobnosti in temeljnih vrednot, na katerih tudi Slovenija gradi tudi svojo politiko.

Glede izrečenih kritik na račun EU, zlasti z vidika šibkosti, je menila, da je "potrebna predvsem ambicija, da se zavedamo izzivov in da se zavedamo, da mora Evropska unija še veliko narediti".

Forum je obenem po njenih besedah potrdil, da je Slovenija s svojo zunanjo politiko država, ki ima verodostojnost, ugled in je spoštovana v svetu.

Na forumu je sodelovalo več kot 2300 udeležencev iz 94 držav, 180 razpravljavk in razpravljavcev iz 48 držav, rekordno je bilo po njenih besedah tudi število akreditiranih novinarjev.

Tokratna izvedba foruma z naslovom Pobegli svet je bila že 20. po vrsti. Prvič so ga izvedli leta 2006 na pobudo nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ki mu je ministrstvo za zunanje in evropske zadeve v ponedeljek tudi podelilo posebno priznanje.

Rupla sicer na Bled ni bilo, že pred tem pa je bil v pismu kritičen do slovenske zunanje politike in strategije.

Danes je kritiko na račun BSF naslovil tudi nekdanji premier Janez Janša. "Ko sva med vožnjo s čolnom na Blejski otok poleti 2005 z Dimitrijem Ruplom zasnovala Blejski strateški forum, si niti v sanjah nisva predstavljala, da ga bodo 20 let kasneje Nataša Pirc Musar in levičarska druščina zlorabljali za sramotenje Slovenije," je zapisal na omrežju X.

Fajon je v odzivu menila, da gre pri tem za žalitev tujih gostov, češ da so prišli na Bled s sporočilom in hvaležnostjo do drže slovenske zunanje politike.

Zunanja ministrica je sicer danes na Bledu opravila tudi vrsto dvostranskih in drugih srečanj.

Med drugim se je sestala z jordanskim zunanjim ministrom Ajmanom al Safadijem, egiptovskim zunanjim ministrom Badrom Abdelattyjem, tajnikom Svetega sedeža za odnose z državami Paulom Richardom Gallagherjem in posebnim predstavnikom EU za mirovni proces na Bližnjem vzhodu Christophom Bigotom.

Ob srečanju z ministrskimi kolegi iz držav Zahodnega Balkana in posebnimi odposlanci za to regijo pa je med drugim poudarila, da je Slovenija močna zagovornica pospešenega in učinkovitejšega procesa širitve EU, ki jo je označila za geostrateško nujnost, so sporočili na X.