Janša: Če se iz zgodovine nismo sposobni ničesar naučiti, bomo obsojeni na ponavljanje

V Sloveniji in Evropi obeležujemo evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga je leta 2009 določil Evropski parlament, od leta 2012 pa ga uradno obeležujemo tudi v Sloveniji. Na ta dan je bil leta 1939 podpisan pakt Ribbentrop-Molotov med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo. Pakt je nehal veljati 22. junija 1941, ko je Nemčija z operacijo Barbarossa napadla Sovjetsko zvezo, ta pa se je nato proti njej povezala z zahodnimi zavezniki.

"Na ta dan se spomnimo tistih, ki so postali žrtve totalitarnih režimov v Evropi, in tistih, ki so se borili proti tem režimom. Priznavamo trpljenje vseh žrtev in njihovih svojcev, pa tudi trajne posledice, ki so jih te travmatične izkušnje pustile na prihodnjih generacijah Evropejcev," sta v skupni izjavi sporočila podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova in evropski komisar za pravosodje Didier Reynders. Pozvala sta k sodelovanju pri prizadevanju, da bi nas skupna preteklost okrepila, ne pa razdvojila, ter poudarila, da svoboda ni samoumevna.

Državni svet, zunanje ministrstvo in Študijski center za narodno spravo so v sodelovanju s Platformo evropskega spomina in vesti so ob današnjem dnevu organizirali mednarodno konferenco, kjer je spregovoril tudi predsednik vlade Janez Janša. Gre za dva panela, prvi na temo Slovenije in drugi na temo srednje in vzhodne Evrope.

V uvodnem nagovoru je Janša izpostavil, da je bilo v Evropi, Evropski uniji in Evropskem parlamentu potrebno več kot 15 let, da je bila sprejeta resolucija, na podlagi katere obhajamo ta dan spomina. Za doseg narodne sprave nas po njegovih besedah čaka še veliko dela. Smo pa v tem času uspeli ohraniti spomin pred pozabo. "Danes nihče v Sloveniji ne more reči, da ne pozna ali nima možnosti poznati vse resnice, vseh plati dogajanj v času vseh totalitarizmov, pod katerimi smo Slovenci trpeli," je navedel.

Nadaljeval je, da se je v svetu desetletja govorilo o poskusu zanikanja holokavsta in da imajo nekatere države to opredeljeno celo kot kaznivo dejanje. "V Sloveniji pa smo priča masovnemu zanikanju, še posebej posledic in same narave komunističnega režima. V parlamentu imamo tri stranke, katerih najvidnejši predstavniki ta režim prikazujejo kot nekaj, kar ni bilo nič slabega. Ena od teh strank daje ta režim kot primerjalni model, kako naj bi se država razvijala v bodoče," je dejal premier in dodal, da smo po eni strani imeli nek pozitiven razvoj, kakorkoli okrnjen, po drugi strani pa negativen razvoj.

"Še posebej skrbi, ker so med tistimi, ki totalitarni režim prikazujejo kot nekaj dobrega, tudi številni mladi, ki so šli čez slovenski šolski sistem v zadnjih desetletjih, in kjer je bila pri vzgoji in izobraževanju narejena strateška napaka, ki seveda ni bila slučajna," je dejal predsednik vlade Janez Janša.

V svojem nagovoru je izrazil tudi zaskrbljenost, da v odnosu med evropskimi dejavniki do totalitarnih, zločinskih režimov v zadnjem času opažamo dokaj podoben pristop, kot smo ga lahko opažali v nekem obdobju tridesetih let prejšnjega stoletja do nacizma v Nemčiji. "Danes, ko se spominjamo žrtev totalitarnih režimov na evropskih tleh, ne glejmo samo nazaj, ampak glejmo tudi naprej. Če se iz zgodovine nismo sposobni ničesar naučiti, bomo obsojeni na ponavljanje," je še poudaril premier in dodal, da govori kot predsednik vlade države, ki ima tu še ogromno za postoriti, tudi s samokritiko.

Ivešić: Do danes za zločine v času druge svetovne vojne še ni bil obsojen nihče, saj so vse obtožnice padle

Direktor Študijskega centra za narodno spravo Tomaž Ivešić je v uvodnem nagovoru spomnil, da letos obeležujemo 30 let osamosvojitve, 80 let od začetka druge svetovne vojne na Slovenskem in 25 let od sprejetja zakona o popravi krivic. "Zaradi teh simbolnih obletnic ter predsedovanja Slovenije svetu EU se nam je organizatorjem zdelo pomembno organizirati mednarodno akademsko konferenco, s katero bi v zgodovinsko-pravnem smislu pretresli, kaj vse je že bilo storjenega na področju sprave, poprave krivic in kaznovanja kršiteljev človekovih pravic v totalitarnih režimih," je povedal.

Po njegovem mnenju Slovenija na tem področju beleži nekaj pomembnih dosežkov, pa tudi neuspehov. Med uspehe šteje skupno skoraj 36.000 odločb, bodisi političnim zapornikom ter žrtvam povojnih pobojev in njihovim svojcem. Na podlagi odločb je bilo izplačanih za 127 milijonov odškodnin. Med neuspehe pa Ivešić šteje dejstvo, da do danes za zločine v času druge svetovne vojne še ni bil obsojen nihče, saj so vse obtožnice padle. Pa tudi, da po več desetletjih določeni postopki denacionalizacije še niso bili zaključeni.

Kovšca: Sprava je proces, ki bo še trajal

Na nekatere neuspehe je opozoril tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, ki je spregovoril o pomenu besede sprava. Po njegovih besedah je sicer izraz sprava kot politični pojem zlorabljen. Zdi se mu pomembno, da se javno ozavesti, da sprava pomeni opuščanje zamer za nazaj, nikakor pa ne omogočanje nelegitimno pridobljenih privilegijev kogarkoli za naprej.

"Latentnost tega uničujočega duha sovraštva je zamenjal direkten, agresiven politični diskurz. Hujskaštvo, obtoževanje, etiketiranje, trdno skrito za psevdonimi in lažnimi profili na družabnih omrežjih. Vse to so dokazi, da moramo spravo ozavestiti, ne le kot narod in posamezniki, temveč jo z glavo in srcem resnično udejanjati," je dejal Kovšca. Po njegovi oceni je sprava proces, ki bo še trajal.

Zorčič za kazensko preganjanje poveličevanja nacizma in totalitarnih simbolov

V poslanici ob današnjem dnevu je predsednik državnega zbora (DZ) Igor Zorčič zapisal, da je evropska in tudi slovenska družba, več kot pol stoletja zorela, da so "zamolčana dejstva in izkopane kosti spregovorile svojo resnico". "Potrebne so bile nove generacije, pogum, politična odločenost in trezen pogled s časovne distance, da so se lahko zarisali zemljevidi nevidnih grobov in izbrisanih spominov," je zapisal in dodal, da je nova realnost odkrila spoznanje, da zmage nad nacizmom in fašizmom z življenji niso plačali samo umrli zaradi vojne, ampak tudi tisti, ki so nasprotovali totalitarnim režimom. 

Zorčič: Jasno je, da Evropa še ni povsem 'predelala' svoje totalitaristične preteklosti

"Čeprav se zdi, da so 2. svetovna vojna, obdobje miru in gospodarskega napredka po njej ter padec vzhodnega bloka med evropske narode prinesli katarzo in razumevanje zla, ki ga prinašajo totalitarizmi, je danes jasno razvidno, da Evropa še ni povsem 'predelala' svoje totalitaristične preteklosti. Še huje, v zadnjem obdobju se vse pogosteje poveličujejo zgodovinski zločinci, njihove totalitarne ideje in zavržna dejanja, po drugi strani pa se krepi in spodbuja nestrpnost do drugačnih in drugače mislečih," je zapisano v poslanici. 

Vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov nas uči o tragični in mračni evropski preteklosti, v kateri so vse prevečkrat in pogubno prevladale izrojene ideje o nadrasi, nadrazredu ali superiornosti, piše Zorčič in nadaljuje: "Spomin na grozodejstva vojnega in povojnega nasilja, ki smo ga žal doživeli tudi v naših krajih, naj nam bo v resen opomin, da lahko vsakršno poveličevanje izbrane ideje, skupine ali posameznika, ne glede na cilje, ki jih propagira, še prehitro in nerazpoznavno preraste v svojo totalitarno različico, v kateri lahko ločevanje med 'nami' in 'vami' preide v zatiranje in nasilje". 

"Meja med normalnostjo in totalitarnostjo je tanka"

Dodal je še, da 23. avgust preživljamo v razmerah, ki nas opozarjajo, kako izredno tanka in občutljiva je meja med normalnostjo in totalitarnostjo. "In ravno krizne razmere, kakršne ustvarja covidna epidemija, ustvarjajo pogoje za sovražni govor, ki se še posebej agresivno širi na družbenih omrežjih. Zvesto mu sledijo omejevanje in diskriminacija izbranih skupin, javne žalitve in diskreditiranje, ki so v jedru vsakega totalitarnega diskurza. V teh razmerah je dodatno olje, ki ga na ogenj prilivajo neodgovorni posamezniki, tudi politiki, še posebej nevarno," je zapisal. 

"Vsako poveličevanje nacizma in totalitarnih simbolov, čeprav zgolj zaradi cenene javne pozornosti, je izredno nevarno, nedopustno, pa vendar vse pogostejše početje, zato bi moralo biti tudi pri nas kazensko preganjano," je prepričan. 

"Časi so drugačni, izzivi pa nič manj zahtevni"

"Današnji vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v Evropi naj nam bo torej vsem skupaj v poduk, da so le časi drugačni, izzivi pa nič manj zahtevni," je še zapisal Zorčič. Meni, da se kot družba in civilizacija vedno znova srečujemo s skušnjavami, ki od nas terjajo, da izbiramo in se odločamo, ali bomo državljani dopuščali in nemo opazovali vse pojave, ki nas zlahka pahnejo v že videno nasilje. 

"Aktivno udejanjenje v politiki, ki temelji na spoštovanju vsega, kar je drugačno, na civiliziranem dialogu, je pot v družbo strpnosti, pravičnosti, spoštovanja in miru. Za to pa si moramo prizadevati vsi. Naloga nas, politikov, je, da v javnosti razširjamo in poglabljamo zavedanje, da je le spoštovanje svobode drugega zagotovilo in temelj za svobodno družbo. Vsak izmed nas pa lahko s prijaznostjo, razumevanjem in odprtim sprejemanjem različnosti prispeva k ustvarjanju družbe, ki ne dopušča nasilja," je še zapisal.