Evropa obeležuje dan spomina na žrtve totalitarnih režimov

Namen sprejetja resolucije Evropskega parlamenta leta 2009 je bil po besedah Urške Klakočar Zupančič, da 23. avgust kot dan spomina postane "ne le spomin, temveč tudi opomnik tako evropski politiki kot državljankam in državljanom, da je treba morebitne poskuse ponovnega vzpostavljanja totalitarizmov preprečiti".

Kot sama ugotavlja, pa so skrajne desničarske ideologije v Evropi in svetu v vzponu. "Posledice tega vzpona vidimo na Bližnjem vzhodu, kjer lahko vsakodnevno spremljamo novice o množičnih pobojih civilnega prebivalstva in drugih zločinih proti človeštvu. Prevladujoča evropska konservativna politika pa ne samo, da obrača glavo stran, nekateri skrajno desni politiki te zločine prikrito ali celo javno podpirajo," je predsednica DZ zapisala v poslanici. 

Po njenih besedah je zato treba dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov obeležiti tudi z zavedanjem, "da tako v globalni skupnosti kot evropski še zdaleč nismo presegli nevarnosti pojavljanja skrajnih režimov". "Zgodovina nas poskuša učiti, da so posledice skrajnih režimov vedno množične žrtve nedolžnih ljudi. Skrajni čas je, da se iz zgodovine kot skupnost tudi kaj naučimo," je sklenila.

V ljubljanski stolnici je v petek potekala spominska maša, ki jo je daroval nadškof Stanislav Zore. Udeleženci slovesnosti v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo so pred mašo med drugim položili vence pred spomenikom žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu in tudi pred ameriškim veleposlaništvom v Ljubljani.

Nadškof Stanislav Zore je nato v pridigi izpostavil pomen spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov in miru. Spomnil je še na konflikte v Ukrajini, na Bližnjem Vzhodu in v ostalih žariščih nasilja, ki so odmaknjena od pozornosti medijske javnosti. Pridružil se je pozivu papeža Leona XIV., ki je ob tem dnevu prosil za mir in pravičnost. 

Evropski parlament je leta 2009 z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu pozval k razglasitvi 23. avgusta za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki naj bi ga obeležili dostojanstveno in nepristransko. 

Za dan obeležitve je izbral dan, ko sta nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza leta 1939 sklenili pakt o nenapadanju, ki mu je sledil začetek druge svetovne vojne. Pakt je sicer propadel dve leti pozneje, ko je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo, ki je nato odigrala odločilno vlogo pri porazu nacistov.

Izvršna podpredsednica Evropske komisije za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo Henna Virkunnen ter komisar za demokracijo, pravosodje, pravno državo in varstvo potrošnikov Michael McGrath sta v petek sporočila, da danes "praznujemo vztrajno prizadevanje Evropejcev za svobodo in demokracijo skozi zgodovino".

EU je s tem dnevom po njunih besedah počastila zgodbo tistih, ki so se "uprli tiraniji, zahtevali pravico in si prizadevali za pravičnejšo, enakopravnejšo in svobodnejšo Evropo". Evropska komisarja sta ob tem opozorila, da so "svoboda, demokracija, pravna država in temeljne pravice težko prislužene vrednote", ki jih je treba zavarovati in zaščititi.

V Sloveniji dan spomina z različnimi dogodki obeležujemo od leta 2012.