Državljani članic Evropske unije menijo, da bi Evropa najlaže izšla iz krize s kombinacijo krčenja javne porabe in ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti, kaže v torek objavljena javnomnenjska raziskava Eurobarometer. Kombinacijo ukrepov je podprlo 47 odstotkov vprašanih, samo za spodbujanje rasti jih je bilo 25 odstotkov, le varčevanje pa jih je podprlo 23 odstotkov.
Več kot polovica sodelujočih v raziskavi "Kriza in gospodarsko upravljanje v Evropi", to je 55 odstotkov, meni, da bi morali biti ukrepi usklajeni na evropski ravni, medtem ko jih je 38 odstotkov prepričanih, da bi se morale države članice o ukrepih odločati same, piše na spletni strani Evropskega parlamenta.
Med državljani iz evrskega območja je ukrepe, usklajene z drugimi državami, podprlo 60 odstotkov vprašanih, med tistimi, ki niso iz evrskega območja, pa 43 odstotkov.
Morebitne kršitelje bi kaznovali
Čeprav večina vprašanih zagovarja solidarnost, jih 80 odstotkov meni, da morajo države, ki potrebujejo finančno pomoč, v zameno za to delovati v skladu z določenimi pravili, kot so pravila glede proračunskega primanjkljaja. 72 odstotkov pa jih zagovarja kazni v primeru nespoštovanja zavez.
Precejšnjo podporo v evropski javnosti uživa tudi davek na finančne transakcije, ki ga bo Evropski parlament obravnaval danes. Podpira ga 66 odstotkov vprašanih. Je pa pri tem precejšnja razlika med vprašanimi iz evroobmočja, kjer jih tak davek podpira 73 odstotkov, in tistimi zunaj njega (53 odstotkov). Najvišjo podporo ta davek uživa v državah, ki so v najhujših težavah – v Grčiji, na Cipru, v Italiji, na Portugalskem in v Španiji.
Raziskavo je izvedel inštitut za javnomnenjske raziskave TNS opinion med 10. in 25. marcem, v njej pa je sodelovalo 26.593 Evropejcev, starejših od 15 let.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.