Evropska komisija je tudi v tem primeru ocenila, da je Slovenija ustrezno izpolnila 16 z zahtevkom povezanih mejnikov in ciljev, med drugimi tudi uveljavitev spremembe pokojninske zakonodaje in prilagoditev zakonodajnega okvira za odpornejši zdravstveni sistem, so zapisali na ministrstvu.
"Po današnjem prilivu Slovenija beleži že skoraj 83 odstotkov koriščenja razpoložljivih evropskih sredstev za okrevanje in odpornost. To je odličen rezultat, s katerim Slovenija ostaja med najuspešnejšimi državami članicami. Pogoj za prejem preostalih sredstev bodo uspešno izpolnjeni cilji na naložbenem delu načrta za okrevanje in odpornost," so citirali ministra za finance Klemna Boštjančiča, ki opravlja tekoče posle.
Bruto vrednost zahtevka je znašala 266,84 milijona evrov, neto vrednost plačila pa 230,69 milijona evrov. Evropska komisija je pri končnem izračunu sorazmerno upoštevala predplačili nepovratnih sredstev mehanizma, ki jih je Slovenija prejela ob začetku izvajanja mehanizma za okrevanje.
Država je do danes skupaj prejela 1,77 milijarde evrov oziroma 82,7 odstotka razpoložljivih sredstev, od tega 1,3 milijarde nepovratnih sredstev in 0,47 milijarde evrov posojil. Uradno je izpolnila 107 mejnikov in ciljev. Dodatnih 15 je v pregledu pri Evropski komisiji v okviru šestega zahtevka za plačilo, ki je v Bruslju od konca marca. Preostale mejnike in cilje bo Slovenija vključila v zadnji zahtevek za plačilo.
Država bo končnim prejemnikom za izvedene projektne aktivnosti do konca marca izplačala 1,44 milijarde evrov. Od tega v letošnjem letu nekaj manj kot 137 milijonov evrov.
"Danes prejeta sredstva bodo ministrstva usmerila v odprte naložbe. Po njihovih informacijah je od okvirno 1400 projektov v celoti zaključenih več kot 500 projektov. Projekti, ki jih izvajajo najrazličnejši deležniki, prinašajo rezultate, s katerimi dokazujemo uspešno izpolnjevanje mejnikov in ciljev na naložbah," je pojasnil direktor Urada RS za okrevanje in odpornost Josip Mihalic.
Še zadnji zahtevek
Slovenija mora Evropski komisiji poročati še o izpolnjevanju 59 mejnikov in ciljev, od tega 47 na zadnjem nepovratnem obroku in 12 na zadnjem posojilnem obroku. Potencialno in predvidoma zadnjo spremembo načrta lahko države EU v Bruselj pošljejo najkasneje do konca maja. Trenutno je v zadnjih korakih potrjevanja peta sprememba načrta.
Glavnina aktivnosti na preostalih mejnikih in ciljih mora biti zaključena do konca junija, ostale formalnosti pa najpozneje do konca avgusta. To je uradni rok za konec izvajanja mehanizma za okrevanje po koronski krizi.
Zadnji zahtevek za plačilo lahko Slovenija Evropski komisiji posreduje najpozneje do 30. septembra. Izplačilo lahko pričakuje do 31. decembra.
"Slovenija bo prejela maksimalno plačilo, če bo zadovoljivo izpolnila vse mejnike in cilje na še neizplačanih obrokih in če ne bo sprememb na mejnikih in ciljih, za izpolnjevanje katerih je že prejela sredstva v okviru preteklih zahtevkov za plačilo. Če na primer država razveljavi del posamezne zakonodaje, ki je bil pogoj za izplačilo sredstev, lahko Evropska komisija sorazmerno zniža zadnje izplačilo," je zaključevanje načrta za okrevanje in odpornost komentirala državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec.
Pojasnila je, da bo Evropska komisija izvajanje sistemskih reform, ki jih je priporočila posamezni državi članici in so del njihovih načrtov za okrevanje in odpornost, še naprej spremljala v okviru evropskega semestra.
Pristop na rezultatih temelječih izplačil se bo po zgledu izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost po predlogu Evropske komisije očitno preselilo še v naslednji večletni finančni okvir EU 2028-2034.
"Države EU bodo morale pri pripravi svojih strateških dokumentov, ki bodo podlaga za izplačilo evropskih sredstev, na nek način verjetno slediti tudi priporočilom evropskega semestra, ki je osrednji instrument za usklajevanje ekonomske, fiskalne in socialne politike na EU ravni. Izvedbi ključnih strukturnih reform se države članice po mojem mnenju v nobenem primeru ne bomo mogle izogniti," je povedala Jazbec.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.