Kot ugotavljajo v Bruslju, javnofinančni primanjkljaj Slovenije lani ni presegel z evropskimi fiskalnimi pravili določene meje 3,0 odstotka BDP, saj je znašal 2,5 odstotka. Za letos medtem odhajajoča vlada načrtuje primanjkljaj v višini 3,4 odstotka, glede na spomladansko gospodarsko napoved komisije, objavljeno pred dvema tednoma, pa bo znašal 3,3 odstotka BDP. Prihodnje leto bo po napovedih komisije s 3,5 odstotka BDP še nekoliko višji.
Ob tem na Evropski komisiji pojasnjujejo, da je mogoče presežek v letošnjem primanjkljaju v celoti obrazložiti s povečanjem naložb v obrambo, za katere pa je EU Sloveniji odobrila odstopno klavzulo od fiskalnih pravil.
Če teh naložb, ki bodo letos po projekcijah komisije znašale 1,6 odstotka BDP, ne bi upoštevali, bi slovenski javnofinančni primanjkljaj v letu 2026 znašal "le" 2,8 odstotka BDP, so pojasnili.
Obenem so opozorili na maja sprejeti interventni zakon za razvoj Slovenije, ukrepi iz katerega bi lahko imeli v tem letu negativni javnofinančni učinek v višini med 0,5 in 1,0 odstotka BDP. Dodali so, da slovenske oblasti pripravljajo tudi določene varčevalne ukrepe.
Trenutno so tako napovedi javnofinančnega položaja Slovenije za leto 2026 po navedbah Bruslja negotove, vključno glede napovedanega primanjkljaja prek 3,0 odstotka BDP in v kolikšni meri je presežek povezan s povečanjem proračunske porabe za obrambo.
"V luči te ocene komisija meni, da ni razlogov za odprtje postopka v zvezi s presežnim primanjkljajem. (...) Bi pa lahko postopek proti Sloveniji sprožili jeseni, če ne bo pravočasno in verodostojno sprejela zadostnih popravljalnih ukrepov," je v poročilu, ki ga je objavila v okviru spomladanskega svežnja evropskega semestra, zapisala Evropska komisija.
Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je ob tem v odgovoru na vprašanje STA napovedal, da bodo še naprej pozorno spremljali javnofinančni položaj v Sloveniji in ga v okviru jesenskega svežnja evropskega semestra znova ocenili. Jesenski sveženj komisija običajno objavi oktobra oziroma novembra.
Odhajajoča vlada je sicer nedavno sprejela ukrepe, s katerimi naj bi letošnji primanjkljaj znižali na 2,9 odstotka BDP. Najverjetnejši bodoči finančni minister Andrej Šircelj pa je že na ponedeljkovem zaslišanju pred pristojnim parlamentarnim odborom napovedal rebalans letošnjega proračuna.
Slovenijo je komisija obenem opozorila na odstopanje od poti rasti očiščenih javnofinančnih izdatkov, določene v nacionalnem srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu za obdobje 2025-28. Glede na izračune komisije so se slovenski izdatki leta 2025 kumulativno povečali za 13,2 odstotkov, letos pa pa naj bi se za 21,3 odstotka. Ob upoštevanju odstopne klavzule zaradi povečanih obrambnih izdatkov je odstopanje lani znašalo 0,3 odstotka BDP, letos pa naj bi 1,2 odstotka BDP.
Če se bo tolikšno odstopanje za letošnje leto potrdilo, bi lahko komisija aprila prihodnje leto znova ocenila, ali je treba proti Sloveniji sprožiti postopek zaradi presežnega primanjkljaja.
Slovenske oblasti je zato pozvala, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bo rast očiščenih javnofinančnih izdatkov v skladu z načrtom.
Obenem naj okrepi porabo za obrambo, pri čemer naj zagotovi učinkovitost potrošnje in proračun postopoma prilagodi ohranitvi strukturno višjih obrambnih izdatkov.
Sloveniji komisija v okviru spomladanskega svežnja evropskega semestra, ki je namenjen usklajevanju ekonomskih in javnofinančnih politik v EU, priporoča še, naj bodo ukrepi za omilitev posledic energetske krize začasni in namenjeni zaščiti najbolj ranljivih gospodinjstev in podjetij. Slovenija bi morala poleg tega po mnenju komisije poenostaviti pravila in zmanjšati administrativno breme za podjetja.
Boštjančič ni presenečen
"Ne pričakujem nič posebnega," je na novinarski konferenci še pred objavo poročila dejal odhajajoči minister Klemen Boštjančič.
Kot je dejal, so z Evropsko komisijo ves čas komunicirali transparentno in v rokih podajali pojasnila, pristojnemu evropskemu komisarju je tudi osebno pisal in ga seznanil s tem, da je odhajajoča vlada sprejela ukrepe za stabiliziranje proračuna v okviru planiranega primanjkljaja.
Hkrati so Evropsko komisijo opozorili, da v ocenah niso upoštevani morebitni učinki zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.