Evropska kritika odmeva doma

Zadnje poročilo Evropske komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) v okviru Sveta Evrope opozarja na hude probleme, ki jih imamo v Sloveniji, je poudaril varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Po njegovih trditvah omenjena institucija izdeluje "izjemno korektne analize", ki niso podvržene političnim interesom kogarkoli.

Problemi, na katere je ECRI opozorila že v prvem in drugem poročilu, v glavnem ostajajo isti, država jih ne rešuje ali pa jih poskuša minimalizirati, meni Hanžek.

Ustavni zakon ni rešitev

Glede problema izbrisanih se vlada po njegovi oceni "noče zavedati, da ustavni zakon ni rešitev in da to vedo tudi v ECRI". Še posebej zaskrbljujoča pa je širitev sovražnega govora med politiki in zloraba le-tega za volilne namene, na kar je sam ves čas opozarjal.

Je pa Hanžek vesel, da je ECRI v svojem poročilu priporočila, da morajo "vse državne institucije v vseh primerih upoštevati mnenje varuha človekovih pravic", torej to, kar se po njegovih besedah doslej ni dogajalo.

Poslanka iz vrst SD Majda Potrata je najnovejše poročilo ECRI označila kot "zaskrbljujoče", saj opozarja na stare probleme, ki se ne rešujejo. V luči priporočil ECRI pa je Potrata na predsednika DZ naslovila poslansko pobudo za ratifikacijo Protokola št. 12 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Med priporočili, ki jih je ECRI naslovil na Slovenijo, je namreč tudi čim hitrejša ratifikacija omenjenega protokola, ki govori o prepovedi splošne diskriminacije. Slovenija je ta protokol sicer podpisala, ratificirala pa še ne.

Poslanska skupina SD obenem opozarja, da poročilo ECRI spodbuja nosilce oblasti, medije in strokovno javnost, naj storijo več za osveščanje javnosti glede pomena strpnosti in glede možnosti, ki jih imajo žrtve diskriminacije na voljo za uveljavitev svojih pravic. Na žalost pa so nosilci sovražnega govora do najbolj diskriminiranih skupin vse prepogosto tudi nosilci politične oblasti, pravi Potrata, zato je prepričana, da je potrebno na tem področju storiti več, saj je na problem sovražnega govora opozarjal tudi slovenski varuh človekovih pravic. ECRI pa je Sloveniji svetoval tudi, naj poskrbi za večje upoštevanje priporočil varuha človekovih pravic, še opozarja.

Tako Potrata kot vodja poslanske skupine SD Miran Potrč sta opozorila tudi na pomen točnega obveščanja javnosti. Pri tem sta poudarila, da je odziv premiera Janeza Janše na poročilo ECRI, v katerem ta trdi, da je vlada pripravila ustavni zakon, ki bi rešil problem izbrisanih, a ta zaradi nezadostne podpore v DZ še ni sprejet, zavajajoč. Poročilo ECRI govori o nujnosti izpolnitve odločbe ustavnega sodišča, ki jo predlog vlade "ignorira", zato je ta predlog tudi v nasprotju s priporočilom ECRI, je poudaril Potrč.

MNZ se brani

Na poročilo se je odzvalo tudi notranje ministrstvo. Glede najbolj kritične točke, izbrisanih, na MNZ poudarjajo, da so v vladno proceduro že predložili predlog ustavnega zakona o dopolnitvi ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS, vendar se o vsebini še usklajujejo, saj je za njegov sprejem potrebna dvotretjinska večina poslancev.

Leta 2002 je bila sprejeta tudi novela zakona o državljanstvu RS, ki je ponovno omogočila pridobitev državljanstva pod olajšanimi pogoji za vse tujce, ki so bili 23. decembra 1990 stalni prebivalci republike in od tega dne dalje v Sloveniji tudi neprekinjeno živijo. Rok za vložitev prošnje na podlagi omenjenega člena je potekel 29. novembra 2003, vloženih je bilo 2959 prošenj, 1729 tujcev pa je do 31. decembra 2006 tudi dobilo državljanstvo, poudarjajo na ministrstvu.

Ob tem dodajajo še, da je do 31. decembra 2006 dovoljenje za stalno prebivanje po zakonu o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji pridobilo 12.199 državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ. Nerešenih pa je bilo tega dne še 189 prošenj.

Glede prizadevanj za spodbujanje integracije beguncev v družbo in zagotavljanja primernih sredstev MNZ želi poudariti, da uspešno poteka proces vzpostavitve t.i. integracijskih hiš, v katerih bodo za prehodno obdobje nastanjeni begunci. Glede sprejema in oskrbe prosilcev za azil ter neustreznih kapacitet v Azilnem domu na MNZ ocenjujejo, da so izpolnjeni vsi predpisani standardi in da se postopki izvajajo v skladu s sprejeto zakonodajo. Razmere so se v zadnji polovici leta izboljšale, saj ni težav z oskrbo prosilcev za azil, prav tako pa postopki sprejema prošenj za azil potekajo nemoteno.