Med prvošolčki v Evropski šoli Ljubljana: 'Ko bom velik, bom power ranger!'

V šolske klopi je danes sedlo 187.525 šolarjev in šolark ter okoli 74.000 dijakov in dijakinj. Prvič je v šolo odšlo 20.840 otrok. Naša ekipa je na prvi šolski dan pospremila prvošolčke na malo drugačni šoli – Evropski šoli Ljubljana. 

"Dobrodošli otroci in starši, danes začenjamo potovanje!" je 14 malčkov najprej v slovenščini, nato pa še v angleščini nagovorila ravnateljica šole Darinka Cankar.

Po kratkem nagovoru je besedo predala slovenskemu avtorju Boštjanu Gorencu Pižami, ki je šolarčkom prišel povedat dve pravljici. "Ena je v slovenščini, druga v angleščini. Obe sta smešni, ena pa je kar malo strašljiva!" jim je razložil. "Lani sem bil v vaši vlogi, tako da dobro vem, kako se počutite," pa je pomiril in nasmejal starše.

'Ko bom velik, bom power ranger!'

Nekateri zadržani in sramežljivi, kot gre pričakovati na prvi šolski dan, drugi malo bolj zvedavi in zgovorni, so nam otroci pripovedovali, ali se začetka šole veselijo ali ne.

"Všeč mi je tukaj v Sloveniji! Veselim se šole, še najbolj novih prijateljev, ki jih bom spoznal," nam je v angleščini povedal Garek, ki se je s starši preselil iz Houstona v Slovenijo. Tukaj so šele 14 dni. Na vprašanje, kaj mu je v šoli najbolj všeč, odgovori, da se najraje igra zunaj na igrišču, na vprašanje, ali se česa boji, pa iskren odgovor ... "Bojim se, da bi me kdo ustrahoval (angl. bullying, op. a.). Če me bo porinil, me bo bolelo," nam je zaupal. A pri tem mu bo zagotovo pomagala odločenost, da bo, ko bo velik, postal kar power ranger!

Garekova starša Jessica in Austin Calvert sta ustanovila neprofitno dobrodelno organizacijo in zdaj v ta namen potujeta po Evropi. "Sin je zelo družaben in ima rad šolo, zato ga nisva hotela šolati doma, hotela sva mu omogočiti izkušnjo šole z drugimi učenci in učitelji. Morala sva izbrati neko bazo, obiskala sva Slovenijo in zdela se nam je idealna. Upamo, da bomo tukaj ostali čim dlje," sta pojasnila. Da ga vpišeta v Evropsko šolo Ljubljana, sta se odločila, ker je Garek potreboval šolo, ki uči v angleškem jeziku. "Zelo nama je všeč, da je majhna skupina, vsi so zelo gostoljubni in ravnateljica je zelo prijazna. Prepričana sva, da mu bo tukaj všeč, upava, da se mu bosta branje in matematika izboljšala, zelo se veseliva tudi, da se bo učil slovenščine in nemščine. To so stvari, ki jih šole v ZDA ne ponujajo pri tako majhni starosti."  Slovenija, pravita, jim je zelo všeč, ker je povsem drugačna od Houstona. "Tam je zelo hiter tempo življenja, vsem se nekam mudi. Tukaj pa ste zelo osredotočeni na družinsko življenje in želiva, da najin otrok odraste v takem okolju." Garek sicer obožuje šolo. "Vse, odkar smo prišli, sprašuje, kdaj se bo že začela!"

Iz mednarodnega vrtca v mednarodno šolo

"Mi smo že obiskovali mednarodni vrtec, torej je sin že od prvega leta v mednarodnem okolju, zato se nam je zdelo prav, da nadaljujemo v tem kontekstu," pa je razloge za vpis sinčka Lucasa v Evropsko šolo pojasnila Urška Čerček. "V vrtcu sta bili ves čas zraven njega angleška in nemška učiteljica, kar pomeni, da so ti otroci kar se jezika tiče že veliko pridobili. Imamo tudi starejše hčere in s slovensko šolo nimamo slabih izkušenj, se nam pa zdi, da je treba s tujim jezikom zdaj iti naprej, sicer bi v prvih dveh ali treh letih to znanje definitivno izgubil."

Tudi Lucas se po njenih besedah veseli šole. "Malo pa me je strah, ker je bolj miren fantek, prvi stiki so zanj malo težji. Mislim, da bo potreboval kakšen teden ali deset dni, da se navadi. Glede na to, da smo starši tako odprti, ne bi smelo biti kakšnih večjih težav," je še dejala.

Po stopinjah svoje sestrice in očka

Katja Troha in njen soprog, ki prihaja iz Danske, pa sta v omenjeno šolo že lani vpisala hčerkico, letos pa še sinčka Kristiana. "Delam za Evropsko komisijo v Ljubljani in sem izvedela, da se odpira evropska šola, da je manj otrok v razredu, da imajo pouk tujega jezika z naravnimi govorci, da bodo otroci različnih narodnosti in sem si rekla: dajmo poskusiti nekaj novega," nam je povedala. Kot pravi, od šole pričakuje neko dodano vrednost zaradi toliko različnih otrok iz različnih kultur. "Tudi Kristianov očka je obiskoval evropsko šolo v Bruslju in jo je priporočil, starejša hčerka že hodi eno leto in sva zelo zadovoljna!" Na vprašanje, ali se Kristian veseli šole, pa je odgovorila: "Zelo, zelo se veseli, da je konec vrtca, za vstop v šolo pa ga je danes razveselil plastelin," še doda v smehu. Kristian pa nam je sramežljivo povedal, da se veseli začetka šole in da ga ničesar ni strah.

Pižama: Rad se vračam, a nazaj v šolo ne bi šel

Če že imaš pred mikrofonom Boštjana Gorenca Pižamo, se spodobi, da tudi on pove, kako se spominja svojih prvih šolskih dni, kajne? "Zelo megleno, ker so se zgodili za časa obveznega šolanja. Marija Terezija in to!" se pošali, nato pa pove, da ima sicer lepe spomine, a nazaj v šolo se ne bi vrnil. "Sploh zdaj ne, ko je še eno dodatno leto. Teh sem imel dovolj že na faksu!" nadaljuje v svojem slogu.

Na vprašanje, kakšen učenec je bil, odgovori, da je tiho ždel v klopi in pridno spremljal pouk. "V 5. razredu smo dobil enega ponavljalca in se je usedel k meni, ker so učitelji predvidevali, da bom dobro vplival nanj. To je bilo sicer res, ampak tudi on je dobro vplival name, da sem se kanček sprostil. Recimo tako, da sva po parih mesecih skupaj risala stripe med poukom in je bilo zelo osvobajajoče."

Današnjega povabila na Evropsko šolo Ljubljana je bil zelo vesel, pravi, da lahko "malo poklepetamo s ’tamaukoti’ o tem, kaj je šola, zakaj moramo v šolo, kaj nam je fino in delimo kakšno izkušnjo …" Lani, na primer, je obiskal kar 57 različnih šol v Sloveniji, v sklopu bralne značke pa tudi slovenske šolarje v Pragi in na Dunaju. "Zelo rad se vračam, da vidim to mladostno energijo, iskrivost in zvedavost teh otrok, ki jih nam še ni uspelo povsem vkalupiti in ki še razmišljajo o smereh, o katerih so nas naučili, da ne smemo. Prav poseben užitek je, ko jim govoriš o knjigah in ustvarjanju, oni pa pridejo do tebe in te prosijo za kakšne nasvete ... Bil sem tudi učitelj in tisto je takoj drugače, daješ jim naloge, zaradi ocen se te malo bojijo … Ko pa prideš kot zunanji gost in imaš eno uro časa, da jim na zabaven, sproščen način poveš, da je branje super … to deluje! Zelo priviligiran položaj je, da lahko videvam toliko mladih, z njimi komuniciram in se učim te neke otroške brezglavosti, ki je zelo pomembna pri ustvarjanju," je še dejal.

'Povezani v mavrici različnosti'

Evropska šola Ljubljana je javna šola in edina šola v Sloveniji, ki izvaja mednarodni program Evropskih šol. V sklopu Šolskega centra Ljubljana jo je lani ustanovila vlada. Šola izvaja osnovnošolsko in srednješolsko splošno izobraževanje, predvsem za otroke zaposlenih v Agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev s sedežem v Ljubljani, otroke zaposlenih v Predstavništvu Evropske komisije in Informacijske pisarne Evropskega parlamenta ter za otroke drugih tujih državljanov, ki bivajo v Ljubljani. Če so prosta mesta, se lahko vpišejo tudi ostali otroci.

"Starši, ki so delali v teh inštitucijah EU, so v preteklosti ugotovili, da je šolanje otrok ogromen problem, ker se veliko selijo. To je za otroke predstavljalo napor iz več razlogov – ob selitvi so zamenjali jezik izobraževanja, pa tudi program. V 3. razredu v Španiji se ne učijo enakih stvari kot v 3. razredu v Sloveniji in vsakič, ko se je otrok preselil, so na šoli ugotavljali, kaj zna. Tretja stvar, ki je najbolj stresna za vse, pa je sprememba okolja in sošolcev. Predstavljajte si, da ste stari deset let, pustite vse prijatelje za seboj in greste nekam, kjer ne poznate jezika in kjer šele premišljujejo o tem, kaj v resnici znate," je pojasnila ravnateljica Darinka Cankar.

Zato se je Evropska komisija (EK) odločila za ustanavljanje evropskih šol tipa 1, ki jih financira neposredno EK in so večinoma v Bruslju, Luksemburgu in Strasbourgu. Vse izvajajo praktično identičen program. "Potem se je pa pokazala potreba po akreditiranih evropskih šolah, kakršna smo mi, in ki jih ne ustanovi neposredno EK, pač pa nacionalna vlada. Mi imamo pravico do minimalnih sprememb programa in Slovenija se je odločila za dve posebnosti – med poučevanjem religije in etike smo izbrali etiko in uvedli, da je za otroke v angleški jezikovni sekciji obvezno poučevanje slovenščine dve uri tedensko."

Program je zasnovan tako, da se učenci tam neprekinjeno izobražujejo od 6. do 18. leta starosti. Izobraževanje zaključijo z uspešno opravljeno Evropsko maturo, ki zagotavlja vpis na katerokoli univerzo v Evropski uniji. Program se izvaja v slovenski in angleški jezikovni sekciji.

In katere so njihove prednosti? "Program pri nas je drugačen, zelo velik poudarek je na jezikih in na materinščini. Za enega fantka zagotavljamo litovščino, ker je mama iz Litve, za enega pa nemščino, ker je oče Nemec, letos se tem jezikom pridružujeta še francoščina in španščina. Razlika je tudi v tem, da je pri nas normativ za oblikovanje skupine 20 otrok in da morajo vse jezike učiti domači govorci, torej vsi naši zaposleni so native speakerji."

Šolnino, ki znaša 5.069 evrov, zaposlenim v evropskih inštitucijah krijejo te inštitucije, ostali starši jo plačajo sami. "K nam otroke vpisujejo starši, ki želijo nekaj drugega in so tudi zelo zahtevni. Do zdaj so bili vsi zelo zadovoljni, vsi pa potrebujemo nekaj časa, da se prilagodimo sistemu in da se sistem prilagodi nam," še pravi Cankarjeva.