Volilci se bodo odločali predvsem po strankarskih opredelitvah, še največja neznanka je volilna udeležba. Politični analitiki so si enotni v oceni, da so evropske volitve na nek način generalka za jesenske državnozborske volitve in da stranke pravzaprav niso pognale strankarskih aparatov v polni meri.
"Stranke se očitno gredo predvolilno kampanjo, vendar ne s tako jakostjo in ostrino kot bodo to zelo verjetno počele jeseni," meni politični komentator Miha Kovač.
"Na vsak način gre za ogrevanje, napetost kar narašča. Bolj kot stranke pa za to napetost skrbijo rezultati javnomnenjskih raziskav. Ti rezultati so zanimivi za oba bloka, saj so na nek način tudi opozorilni," pravi urednik tednika Mag Danilo Slivnik. "Mislim, da vsi kar nestrpno pričakujejo, kaj se bo zgodilo na evropskih volitvah."
Celotna kampanja se vrti predvsem okoli notranjepolitičnih tem, ki nimajo kaj veliko skupnega z evropskim parlamentom. Zato je mogoče sklepati, da se bodo ljudje odločali predvsem na podlagi strankarskih opredelitev. "Ko so volitve po proporcionalnem sistemu, je to vedno tako," je za 24ur povedal Kovač. Z njim se strinja tudi Danilo Slivnik: "Mnenjske raziskave že kažejo, da bodo to strankarske volitve. Seveda tudi pod vplivom posameznikov, seveda pa bodo to na nek način tudi "blokovske" volitve. Vračamo se v leto 1996, ko sta bila bloka precej enakovredna."
Število sedežev v evropskem parlamentu je razdeljeno, vprašanje je le ali bo enega poslanca dobila tudi ljudska stranka ali pa lahko pride do presenečanja. Še en moment bo ključen na nedeljskih volitvah - volilna udeležba, ki je velika neznanka in ki bi lahko spremenila razmerje med blokoma.