V spomin na žrtve totalitarizma in dva milijona ljudi, ki so sklenili roke za neodvisnost

Evropski parlament je aprila 2009 sprejel resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu ter v njej obsodil vse totalitarne in avtoritarne režime v Evropi. Za vseevropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov je 23. avgust predlagal, ker je bil tedaj podpisan pakt med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Ta dogodek je leta 2010 tedanji predsednik Evropskega parlamenta in nekdanji poljski premier Jerzy Buzek označil kot "dogovor dveh najhujših oblik totalitarizma v zgodovini človeštva".

Spominu na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov so se v Sloveniji z različnimi dogodki poklonili že v četrtek. V Lendavi je potekala spominska pietetna slovesnost, ki se je je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor. Pred pietetno slovesnostjo je predsednik republike položil venec k spomeniku žrtvam druge svetovne vojne in žrtvam rasnega, nacionalnega in ideološkega nasilja v času po drugi svetovni vojni v Lendavi in njeni okolici. Ob tem je Pahor dejal, da bo Evropa obeleževala dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov z namenom, da bi gojili vzdušje sožitja med ljudmi: "Jutrišnji dan nagovarja vse, da si zapomnimo grenko lekcijo zgodovine in ne pozabimo, da so se trije totalitarizmi vedno začeli z majhnimi nestrpnostmi."  Poudaril je, da prav vsakdo pripada neki manjšini in da je vsakršna nestrpnost do katere od njih vedno opozorilo, da se to lahko zgodi vsakomur od nas: "Stopiti v bran manjšini pomeni stopiti v bran sožitju."

17. septembra pa bodo v Lendavi položili "Spotikavce – tlakovce spomina" pred hiše nekdanjih judovskih lastnikov, ki so žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov. Janez Magyar, župan Občine Lendava, je dejal, da se žal zgodovinske lekcije, iz katerih se očitno nismo dovolj naučili, vedno znova ponavljajo. Prav zato je vedenje in ohranjanje zgodovinskega spomina tako pomembno in neprecenljivo – da prepoznamo še tako zakrinkane znake nestrpnosti in sovraštva ter poskuse razdvajanja

V ljubljanski stolnici svetega Nikolaja pa je bila maša za žrtve, sledila sta slavnostna akademija in slavnostni nagovor Andreje Valič Zver.

Totalitarni režimi različni, a povzročili več deset milijonov žrtev po svetu

Sporazum, ki sta ga 23. avgusta 1939 podpisala tedanja zunanja ministra Sovjetske zveze in Nemčije, Vječeslav Molotov in Joachim von Ribbentrop, je poleg medsebojnega nenapadanja določil tudi interesne sfere obeh držav v Evropi. Med drugim je predvidel delitev Poljske med Sovjetsko zvezo in Nemčijo, kar se je po napadu na to državo, ki je sledil le nekaj dni po podpisu pakta, tudi dejansko zgodilo. Nemčija je napadla Poljsko 1. septembra 1939, Sovjetska zveza pa 17. septembra.

Slednja je potem leta 1940, prav tako na podlagi pakta, zasedla in priključila baltske države - Estonijo, Latvijo in Litvo ter napadla Finsko, ki pa se ji je zoperstavila. Pakt je prenehal veljati 22. junija 1941, ko je Nemčija z operacijo Barbarossa napadla Sovjetsko zvezo. Ta se je potem povezala z zahodnimi zavezniki, ki so se že borili proti nacistični Nemčiji.

Podatki o tem, koliko žrtev po svetu so povzročili trije totalitarni režimi – fašizem, nacizem in komunizem –, so različni, zagotovo pa je bilo žrtev več deset milijonov. V Sloveniji je glede na nazadnje lani osveženi seznam spletnega portala slovenskega zgodovinopisja Sistory v obdobju med aprilom 1941 in januarjem 1946 zaradi vojnega nasilja ter neposredno po vojni zaradi revolucionarnega nasilja ali posledic vojne umrlo 99.865 ljudi.

Baltska pot: Dva milijona ljudi sklenilo roke

V baltskih državah se danes spominjajo tudi dogodka izpred 30 let, ko je 23. avgusta 1989 ob 50. obletnici podpisa pakta Ribbentrop-Molotov okoli dva milijona ljudi sklenilo roke od Vilniusa prek Rige do Tallinna in tako s 600 kilometrov dolgo človeško verigo izrazilo zahtevo po neodvisnosti. Gre za najdaljšo človeško verigo v zgodovini človeštva, ki je baltske države pripeljala korak bližje k neodvisnosti in izpod železne zavese. "Polovica države je bila na ulicah in se držala za roke," se za Public Radio International spominja novinar Juris Kaža: "Trije narodi so se držali za roke in sporočili: 'Želimo si ven iz Sovjetske zveze'." 

Po Evropi se bodo v teh dneh z nizom dogodkov poklonili spominu na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov. Uradna vseevropska slovesnost bo danes in v soboto potekala v Varšavi, Gdansk pa bo ta dva dneva gostil mednarodno akademsko konferenco, posvečeno paktu Ribbentrop-Molotov, navajajo na spletni strani Evropske mreže spomina in solidarnosti