Slovenija

Evropski milijoni – za koga?

Ljubljana, 23. 05. 2024 15.49 | Posodobljeno pred 22 dnevi

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
Avtor
Alenka Arko
Komentarji
61

Brez te pomoči, bi bili naši kraji obsojeni na počasno umiranje ... Tako nam je pripovedoval eden izmed sogovornikov v oddaji, Zoran Poznič, župan Trbovelj.

Evropska unija
Evropska unija FOTO: Shutterstock

Zasavje je regija, ki je najrevnejša v Sloveniji. Po zapiranju rudnikov so se razmere drastično poslabšale, njihov BDP je zelo padel. Najbolj boleče je izseljevanje ljudi in dnevne migracije, vsak dan se na delo vozi kar 70 odstotkov vse delovne sile.

Zdaj pa kaže, da so pred njimi svetlejši časi.  

Ker so pred petimi leti v časopisu prebrali, da Evropska unija prek enega izmed svojih skladov pripravlja pomoč posebej za regije, ki so jih opustošila dolga leta rudarstva in potem zapiranje rudnikov. 

"Ko stopimo skupaj, pa z našo trmo lahko vse naredimo"

In obeta se jim, kot je dejal župan, res pravi kvantni skok, skok neposredno v 21. stoletje. Zdaj opuščene, prazne planjave z 20 metrov globokimi sloji navožene jalovine, to je odpadkov iz rudnika, bodo že kmalu kot prava Silicijeva dolina, nastalo bo visokotehnološko središče z zanimivim imenom, Akrobat. Prineslo naj bi kar tisoč delovnih mest in to mest z visoko dodano vrednostjo.

Zasavčani so uspešno kandidirali in zdaj se že pospešeno pripravljajo, kako bodo porabili pomoč, ki so jo dobili. Gre za kar 74 milijonov evrov. To je del denarja iz Sklada za pravični prehod namenjenega Sloveniji, skupaj ga je 258 milijonov, ki ga bo bosta dobila  Savinjsko-Saleška regija in Zasavje.

posebno oddajo je pripravila Alenka Arko
posebno oddajo je pripravila Alenka Arko FOTO: POP TV

Letos praznujemo leto upora. Upora proti vsemu.

Tako pa nam je pripovedoval drug župan, župan Hrastnika. V enem delu nekoč rudniških  prostorov pripravljajo veliko razstavo o uporu, ob 90 obletnici velike gladovne stavke rudarjev. V zgradbah okoli rudnika bodo naredili nov obrtno podjetniški center, tudi s kavarno s slovenskimi proizvodi in vse z nič odpadki.

Kemijski inštitut v Ljubljani, tam pripravljajo vse potrebno za Center brezogljične tehnologije, ki bo tudi stal v Zasavju, v obrtni coni v Kisovcu, kjer bodo izdelovali baterije prihodnosti, razvijali vodikove tehnologije.  Iz Evropske unije za to 30 milijonov evrov.

Brez evropskih milijonov ne bi bilo več upanja za skoraj petletnega Urbana. 

Ima redko gensko okvaro, le nekaj sto ljudi je še na svetu s podobno boleznijo. Velikih farmacevtskih podjetij razvoj zdravila ne zanima. Zato pa se s tem, kot tudi z razvojem novih, personaliziranih oblik zdravljena tudi pri raku prav tako ukvarjajo na ljubljanskem Kemijskem inštitutu s pomočjo 21 milijonov evrov iz Bruslja.

Skupaj bo Slovenija v letih od vstopa 2004 pa do leta 2027, ko se konča ta finančno obdobje, dobila okroglih 11 milijard evrov  samo iz kohezijskih skladov.  

Uradnike v Bruslju pa tudi politike vedno rado malo zanese pri izbiri poimenovanj, da se slišijo malo bolj zapleteno. Kot nam je med drugim pripovedoval Slovenec , ki zaseda sploh najvišjo funkcijo znotraj uradniške Evropske unije, Valter Mavrič, ki je načelu več kot tisoč prevajalcev  v Evropskem parlamentu, se prevajalci zelo trudijo birokratski jezik približati vsem. In še o besedi kohezija, izvira iz latinščine iz besede cohaerere, in najprej pomeni združevanje delcev iste molekule, preneseno pa nasploh združevanje za koristne stvari.  

Milijoni, ki so dali nekaj zelo potrebnega upanja ljudem, po katastrofalnih poplavah lani avgusta.    

Zaradi podrtega mostu je bilo odrezanih 1500 ljudi, ki so imeli na drugi strani podivjane reke vse, službe, trgovino, zdravnika. Med zadnjimi je most, ki ga je že najedala voda prečkala Ines Gracej, ki je bila pred porodom. Čez most je odšla z dvema otrokoma, s tretjim na poti, mož  je ostal na drugi strani, da bi pomagal poplavljenim. Zelo težka situacija za vse.  

Potem pa je, že tretji dan po najhujšem, prišla ekipa strokovnjakov iz Nemčije, nov most so začeli graditi le nekaj dni po poplavah. Pomoč je bila del evropske solidarnosti.

Zgradili smo 14 mostov, ki še stojijo, nam je pripovedoval evropski komisar Janez Lenarčič, v Evropski uniji odgovoren za humanitarno in krizno pomoč. Decembra je bilo Sloveniji nakazanih 100 milijonov, letos lahko dobi še 300 milijonov evrov, kot izraz hitre podpore in solidarnosti  

Našteli smo le nekaj primerov, kam vse gredo milijoni iz Evropske unije.  

V 20 letih članstva je Slovenija zagotovo pridobila, pravi komisar Lenarčič, bilo bi pa tudi dobro, če bi  začela razmišljati drugače kot na začetku vstopanja v EU, počasi bi si morali želeti, da postanemo neto plačnica in ne več prejemnica sredstev, saj bi to pomenilo, da nam gre res dobro.

Ko smo leta 2004 vstopali, skupaj še z devetimi drugimi državami, Malto, Ciprom in državami vzhodne Evrope, smo bili sicer veseli, marsikdo v Sloveniji pa je tudi kar malo vihal nos, da smo v družbi z  državami višegrajske skupine. Zdaj je sicer tako, da so te države, Češka na primer hitreje napredovale kot Slovenija in so nas po skupni kupni moči, ki je pri obeh tam nekje pri 91 odstotkih povprečne evropske že ujele. To seveda ni problem Evropske unije ampak nas samih.

Denar črpamo uspešno,  nepravilnosti ni zaznati.  

Nadzor je zelo temeljit, tako v Slovenij, kot tudi na bruseljski strani. Da se lahko s tem denarjem ravna kar poljubno, to je le mit. Tako nam je pripovedoval Gašper Kavšek, zadolžen za Slovenijo v skupini, ki skrbi za sredstva iz Sklada pravičnega prehoda.

Slovenija je za vzor pa pravi vodja te skupine, v kateri sta še Bolgarija in Madžarska, Agnes Monfret, vzor v smislu, da se ljudje zavedajo, kaj dobijo iz EU in da to podpirajo in cenijo. Agnes Monfret smo tudi vprašali, če se bi lahko zgodilo, da se solidarnost izčrpa, oziroma, da ne bo take pripravljenosti v novi sestavi parlamenta. Zato pa je treba na volitve, nam je odgovorila.  

Različnih skladov, pomoči, sodelovanj iz katerih dobi Slovenija, je res ogromno. 350 obnovljenih ali novih kolesarskih poti denimo. Vemo, da je šlo za slovenski ponos, Planico 36 milijonov iz Evrope. In tako naprej in naprej

Kakšno je  vzdušje v Bruslju, ko je do volitev še manj kot dva meseca?

Ena izmed stvari, vedno večji občutek ogroženosti. Seveda gre nekaj pri tem tudi za tako imenovani bruseljski mehurček. Ko si z vseh strani obdan s številnimi informacijami, družiš se z ljudmi, ki imajo in delijo te in druge informacije, poudari visok diplomat, zaposlen v približku zunanjega ministrstva Evropske unije, Slovenec Marko Makovec. Vendarle, še nikoli doslej se ni tako resno govorilo o možnosti konvencionalnega spopada na evropskih tleh.

Žvenketanje z orožjem, občutek ogroženosti, varnost, besede, ki so zdaj v Bruslju ključne. Zeleni prehod se je kar nekam izgubil. Toda, moramo biti optimisti pravi Barbara Kužnik, ki dela za eno izmed nevladnih organizacij. V Bruslju jih je registriranih več kot 30 tisoč. Pogosto smo, pravi, za politike, če gre kaj narobe prav mi grešni kozli.

Vse institucije Evropske unije so pred volitvami še zelo hitele s sprejemanjem različnih aktov, direktiv. Zaradi negotovosti, ker napovedi kažejo, da bi se smer Evropske unije precej spremenila, bolj v smer manj trdne povezave, znova proti smeri le ohlapno povezanih nacionalnih držav. Proti Evropi, ki je, vemo, v ne tako daljni zgodovini zakuhala dve svetovni vojni.  

Bojim se vzpona nacionalizmov in populizmov, ljudi, ki zavajajo, ki lažejo volivcem, tako komisar Lenarčič. Vse nam je preveč samoumevno pravi Marjeta Jager, Slovenka na najvišjem uradniškem položaju znotraj Evropske komisije, torej nekakšne evropske vlade. Skupen denar, odprte meje, odprti trgi, in tako naprej, vse od skupnih pravil za delovanje kartic, mobilnih telefonov, vse to je delo EU.

In denimo Erasmus, ki je sploh posebna, dobra zgodba. Slovenija je samo lani  za izmenjavo dijakov, študentov dobila 27 milijonov. V 20 letih  je možnost bivanja v tujini izkoristilo 30 tisoč dijakov, skoraj 50 tisoč študentov.    

Evropska unija je nastala na pogorišču, ne na metaforičnem ampak dejanskem. Na kosteh 75 milijonov ljudi druge svetovne vojne. Tisti, ki so preživeli pa so bili  lačni, Američani so Evropejcem metali pakete s hrano.  

Osebno čutim globoko hvaležnost za vsa leta miru in tudi relativno dobrega življenja, ki ga iskreno privoščim tudi generacijam, ki prihajajo, generaciji  Z, pa tudi že alfa se rojeva. Ne gre za to, da ne bi videli pravzaprav zelo številnih napak, zmot, zablod Evropske unije, do nje je potrebno biti zelo kritičen.  Ampak tudi za bo treba kaj narediti. Za začetek morda nekoga obkrožiti na volitvah 9. junija.  

  • Prenosnik Lenovo
  • Garmin ura
  • Wasup sup deska
  • Mitsubishi klima
  • Hisense TV
  • Krovni

KOMENTARJI (61)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Samo navijač
24. 05. 2024 10.15
+1
Pa kdo piše te oslarije ?? Zasavje bo obstajalo z ali brez EU.
oježeš
24. 05. 2024 10.07
Prav je, da se črpajo sredstva iz EU, se je pa za vprašati, potrebujemo res toliko občin, kot jih imamo?
NeXadileC
24. 05. 2024 09.15
Akrobat? Vsi takšni razvpiti akrobati so do zdaj neslavno nestali, in denar skupaj z njimi...
NeXadileC
24. 05. 2024 09.18
+1
...a tisti, ki naj bi od tega največ imeli, niso bili deležni ničesar. Le drugi so se z njimi okoristili.
Poraz boli
24. 05. 2024 08.45
+2
Še en ZOKI..Pa kdaj bo tega konec..Naslednje volitve bojo kandidati za župane ,že taki priimki, da se jih ne bo dalo prebrat..
janimir
24. 05. 2024 08.10
+2
Sedaj vem kdo je Kennedya naučil kako je treba delati za državo. Arkova.
janimir
24. 05. 2024 08.08
+4
Za naše, za prašičke.
ceta69
23. 05. 2024 21.43
+3
še eden dokaz več za sposobnost javnega sektorja z njihovimi izobrazbami
ceta69
23. 05. 2024 21.44
+4
SlepiSlovenc
23. 05. 2024 21.26
+2
Za nas arbajterje jih ne bo.
NeXadileC
23. 05. 2024 21.20
+1
Z čem denar pogojujejo?
ssbobo
23. 05. 2024 21.18
+7
Za Nvo aktiviste..... jih je treba plačat sedaj ko kafetajo po kafeđinicah pa potujejo po svetu......
aviktora
23. 05. 2024 20.51
+11
Milijoni bodo šli tja, kamor so šli za poplavljence.
RevenKapitalist
23. 05. 2024 20.34
+10
V tarci nas lopovi prepricujejo, da na titaniku vse stima 🤣 banke bi morale dat v javnost premozenje teh kravatarjev ker ni enega, ki bi na posten nacin zasluzil denar. Izdajalci sram vas bilo.
NeMoresVerjet
23. 05. 2024 20.32
+5
Šaleška dolina nas je okradla...zdaj bi kradli še Evropi.
vvvilice
23. 05. 2024 20.10
+15
Evropski milijoni? NE, NAŠI! EU nima svojega denarja, ima NAŠ denar oz denar članic. Delajo pa z njim kot svinja z mehom, so včasih rekli.
Artechh
23. 05. 2024 19.56
+10
Mene zanimata dve številke koliko smo v 2023 vplačali in koliko po črpali? Kot vem smo v minusu..... Večje države pa v plusu
Skunk Works
23. 05. 2024 19.35
+15
Kakšna je razlika med medvedi in EURO-poslanci?....Medvedi se iz zimskega spanca zbudijo enkrat na leto, EURO-poslanci pa enkrat na 5 let.....Tam nekje malo pred volitvami.....
Mekenzi
23. 05. 2024 19.34
+7
Mislim da je v zasavju najbolj, zaostala Občina Laško, nimajoniti ene trgivine z gradbenim materjalom in tehnicnim, zaostali so za vsemi občinami, v Sloveniji še Pivovarna so prodali, sedaj pa nimajo nič, sosedna občina Hrastnik je 30let bolj napredno. 🙄🙄🙄
okinse
23. 05. 2024 19.26
+9
Vsi razpisi prirejeni in denar je že naprej razdeljen izbrancem, politiki in ma.... Pošteno podjetje nima pogojev in nikoli dosti točk. Kao? Kdo to leglo sploh preverja? Da pa kandidiraš na razpisu pa spet lovke in stari zaposleni s privatnimi firmami izpolnjujejo za nas zapletene papirje - vloge in za to mastno zaračunavajo. Sam tega nikakor ne gre. Res smo bogi... ko imaš oblast je lepo, nastopaš za javnost in sadiš rožice, v ozadju pa vsa voda samo na njihov mlin. Nujno bi bilo potrebno javno objavit prejemnike in malo preverit kam teče ta voda.
BWC Buyer
23. 05. 2024 19.11
+3
Me zanima kaj bodo probali gaslightat
Harpuna
23. 05. 2024 19.03
+19
Me zanima,če bodo povedali zakaj več kot 50 milijard ukrajini,ki ni članica EU in Nata,nam članici,pa po poplavah ubogih 400 milijonov,100 takoj in 300 kasneje ,če bo vlada pridno kimala.
4890
23. 05. 2024 19.27
+0