Minister za promet Marko Pavliha, ki predseduje temu evropskemu prometnemu sekretariatu s sedežem v Parizu, je po prvem delu zasedanja dejal, da so se osredotočili na glavno temo ljubljanskega srečanja, to je razjasniti usodo vseevropskih prometnih koridorjev v luči razširjene Evrope.
"Kako 25-člansko EU povezati z ostalo Evropo in tudi širše z Azijo, z novimi oblikami povezav, z novimi koridorji," je dejal minister. Usoda petega in desetega evropskega koridorja, ki se stikata v Sloveniji, je po njegovem mnenju vprašljiva le z vidika samega poimenovanja. "Namen teh koridorjev je bil povezovati države, ki niso bile članice Unije, Slovenija pa je sedaj to postala," je dodal. Sicer pa se bo njuna gradnja nemoteno nadaljevala. Ena od prioritet petega koridorja je tudi drugi železniški tir med Koprom in Divačo in postavljene smernice razvoja teh povezav se po prepričanju Pavlihe ne bi smele spremeniti.
Drugi dan zasedanja o varnosti v prometu
Pomembna tema zasedanja, ki ga letos gosti Ljubljana, je tudi varnost v prometu, o kateri bodo govorili drugi dan srečanja. Teroristični napadi 11. septembra v ZDA so razkrili nekatere slabosti pri varnosti prometnega sistema. Ta je že dolgo časa priljubljena tarča, ki teroristom omogoča, da infrastrukturi, vozilom in človeškim življenjem prizadenejo kar največjo škodo. Bombni napadi v javnem prometu v Moskvi in Madridu spomladi letos so še bolj nazorno pokazali, kako je sistem ranljiv. Ena od tem bo tudi, kako zavarovati kontejnerski prevoz. "Pred leti nihče niti pomisli ni, da lahko prevozno sredstvo postane orožje," je Pavliha spomnil na nesrečni 11. september. Lahko pa je to teroristično orožje tudi manjša oblika transportnega sredstva, na primer kontejner. "Od trenutka, ko je zapečaten, pa do trenutka, ko je izkrcan v namembnem pristanišču, lahko doživi marsikateri poseg in temu bomo na zasedanju posvetili veliko pozornosti," je naznanil minister.
Komentiral je tudi nastope ministrskih kolegov iz Hrvaške, BiH in Črne gore, ki naj bi bili po oceni Pavlihe "malce preveč konkretni, saj so nekoliko preskakovali dogovore". Kolegi iz nekdanje skupne države naj bi namreč predlagali, da okvir povezovanja koridorjev zajame tudi predloge iz Jadransko-jonske pobude. "Vendar pa je v tej fazi treba določiti generalna izhodišča za prevetritev teh koridorjev. Zato enostavno ni bilo mogoče že v tej fazi v resolucijo vključiti tudi njihove predloge, kar pa ne pomeni, da niso dobri tudi za Slovenijo in da ta ni zainteresirana za takšne povezave, seveda v luči dogovarjanja z Evropsko komisijo in drugimi sosedami," pojasnjuje Pavliha.
Srečanje 43 držav članic pariškega sekretariata, ki ga vodil slovenski prometni minister, sovpada z zaključkom enoletnega predsedovanja Slovenije CEMT, opoldan pa ga je uradno odprl predsednik vlade Anton Rop. Ta je v pozdravnem govoru med drugim dejal, da v Sloveniji veliko stavimo na izboljšanje konkurenčnosti našega gospodarstva, zato je debata o čim kakovostnejših povezavah in sodobnih oblikah transporta za nas eden od temeljev snovanja prihodnjega razvoja.
