Predvidoma do konca februarja naj bi bila zaključena analiza stroškov in koristi, ki bi jih Sloveniji prinesel potek panevropskega naftovoda po njenem ozemlju, so pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo. Slovenija projekta naftovoda, ki bo potekal od romunske Constance ob Črnem morju prek SČG, Hrvaške in morebiti Slovenije do Trsta, uradno ni podprla, saj stališče do ponujene oblike sodelovanja v projektu še oblikuje.
K sodelovanju Slovenijo zavezuje Energetska listina, še pojasnjujejo na ministrstvu. Država pa kot opazovalka spremlja delovanje mednarodnega odbora za projekt panevropskega naftovoda (projekt PEOP).
Na ministrstvu ugotavljajo, da bi bilo umeščanje takega objekta v prostor zahtevno. Obstaja pa tudi možnost povezave po morskem dnu, s čimer bi se naftovod izognil slovenskemu ozemlju, še navajajo.
Marca naj bi države, čez katere bo naftovod potekal, v Italiji podpisale memorandum, ki bo podlaga za ustanovitev skupnega podjetja za naftovod. Stališče Slovenije do memoranduma je povezano s podporo ponujeni obliki sodelovanja v projektu. Kot dodajajo na ministrstvu, se lahko Slovenija memorandumu priključi tudi pozneje.
Panevropski naftovod, dolg okoli 1300 kilometrov, bo Evropi olajšal dostop do kaspijske nafte. Pri Trstu naj bi se namreč navezal na obstoječi transalpski naftovod, ki vodi do rafinerij v Nemčiji in Avstriji. Zmanjšala bi se tudi ekološka in ekonomska tveganja, ki spremljajo prevoz nafte s tankerji skozi Bospor in Dardanele ter po Sredozemskem in Jadranskem morju. Naložbo, ocenjeno na poldrugo milijardo dolarjev, naj bi financirali z javnimi in zasebnimi sredstvi.
