Evropski parlament obenem pozdravlja napredek v urejanju odnosov, ki je bil dosežen v zadnjem letu, posebej dogovora o državni meji in nuklearki Krško, ki sta ju izpogajali in potrdili vladi obeh držav, nista pa še podpisana in ratificirana.
Za tako oblikovan poziv se je parlament odločil s sprejemom dopolnila, ki sta ga na poročilo predlagali dve največji poslanski skupini, Evropska ljudska stranka (EPP) in Evropska socialistična stranka (PES), oziroma v njunem imenu avtor krovne ocene Elmar Brok in avtor slovenskega poročila, italijanski poslanec Demetrio Volcic. Z njim je bil nadomeščen predlog, po katerem naj bi parlament državo pozval k ureditvi vseh vidnih vprašanj v odnosih s Hrvaško, in sicer skladno s sklepi vrha EU decembra 1999 v Helsinkih, ki je države kandidatke pozval, naj po načelu miroljubnega reševanja sporov skušajo rešiti vse mejne spore in druga povezana vprašanja, če jim to ne uspe, pa naj bi v razumnem času spore predložile meddržavnemu sodišču v Haagu.
Priprave Slovenije na članstvo v EU dobro potekajo
Sicer pa v poročilu parlament ocenjuje, da priprave Slovenije na članstvo v EU dobro potekajo, in - čeprav je treba na nekaterih področjih prizadevanja še okrepiti - pričakuje, da bo država postala članica unije v najkrajšem možnem času. Parlament tako pozdravlja napredek Slovenije pri modernizaciji sodnega sistema in odpravi sodnih zaostankov ter vlado poziva, naj čimprej izvede reformo zemljiške knjige. Država mora tudi čimprej dokončno potrditi reformo javne uprave, ki ji bo omogočila ustvariti neodvisno, profesionalno in zanesljivo administracijo. Parlament pozdravlja napredek pri privatizaciji bank in vlado poziva, naj pospeši privatizacijo zavarovalnic ter tudi drugje v gospodarstvu nadaljuje s krčenjem državne lastnine. Vlada naj jasno in pregledno določi, kje je moč odločanja v privatiziranih bankah.
Parlament pozdravlja še stalen napredek Slovenije pri prevzemanju evropske zakonodaje na skoraj vseh področjih; nekoliko je treba pospešiti prizadevanja na področju socialne politike, vključno v boju proti diskriminaciji ter socialni izključenosti, na področju poštnih storitev in internega finančnega nadzora. Še posebne pozornosti mora biti deležno področje regionalnega razvoja in strukturnih instrumentov, kjer mora vlada pospešiti usklajevanje in zagotoviti administrativno usposobljenost. Vzpostavitev institucij je nujna, da bo Slovenija lahko črpala sredstva iz skladov iz EU takoj po vstopu.
Ob tem parlament države članice poziva, naj bodo v pristopnih pogajanjih fleksibilne in Sloveniji omogočijo učinkovito in manj birokratsko regionalno upravo, čeprav bo država ostala le ena statistična regija. Posebna prizadevanja so potrebna še na področju uveljavljanja evropske zakonodaje pri kmetijstvu; v tej luči bi bilo potrebno predloge za kvote iz pogajalskih izhodišč Evropske komisije za pogajanja o kmetijstvu ponovno preučiti.
V poročilu pa parlament Sloveniji izreka tudi nekoliko neobičajno podporo v prizadevanjih za vstop v zvezo Nato: parlament podpira prizadevanja glavnih parlamentarnih strank za članstvo v zvezi Nato in pozdravlja pozitivno oceno pripravljenosti države, ki jo je dal vodja skupine izvedencev zavezništva.
Kot je znano, so bila poročila o napredku in krovna ocena o pogajanjih, ki imajo obliko parlamentarne resolucije, pripravljena marca letos. Pristojni odbor za zunanje zadeve v parlamentu je o njih isti mesec opravil prvo obravnavo, nato pa jih je potrdil maja letos in jih v končno potrditev predložil parlamentu na plenarnem zasedanju. To sicer niso edina poročila o kandidatkah, ki jih bo letos sprejemal parlament: končne, celovite ocene o pripravljenosti kandidatk na članstvo bo v posebnih poročilih podal novembra letos. Na njihovo obravnavo bo povabil tudi predstavnike držav kandidatk.
