
Takšno stališče naj bi, sledeč predlogu poročila o napredku širitve, ki ga je pripravil predsednik odbora za zunanje odnose Elmar Brok v sodelovanju s poročevalci za posamezne kandidatke, zavzel parlament na svojem novembrskem zasedanju v Strasbourgu. Sam odbor bo predlog parlamentarnega poročila, ki bo že drugo letos, obravnaval na jutrišnjem zasedanju v Strasbourgu.
Skupaj s predlogom širitvenega poročila bosta odbor in parlament, kot običajno, obravnavala tudi ocene o napredku vseh kandidatk za članstvo, torej tudi Slovenije. Slednja je za državo, kot je moč razbrati iz njenega predloga, na splošno pozitivna. Parlament naj bi v njej pozdravil dogovor parlamentarnih strank, po katerem je širitev Unije prva prednostna naloga države. Pozitivna bo tudi ocena gospodarskega napredka v času priprav na članstvo, čeprav naj bi parlament državo pozval, naj nadaljuje s prestrukturiranjem v gospodarstvu in dokončno ukinitvijo Slovenske razvojne družbe, obenem pa se zavzel za izboljšanje zakonodaje o stečajih. Na znanje naj bi poslanci vzeli tudi dejstvo, da je po temeljitih reformah 76 odstotkov bančnega sektorja zdaj v zasebni lasti.
Evropski parlament naj bi Slovenijo tudi pozval, naj nadaljuje z reformo pravosodja, tako da se bo število sodnih zaostankov zmanjšalo, ob pozitivni oceni ravni zaščite manjšin in etničnih skupin v državi pa vendarle izpostavil pomen večje zaščite romski manjšine, ki bi bila mogoča z zakonodajo o nediskriminaciji. Poslanci naj bi Slovenijo pozvali še, naj izboljša svojo zakonodajo o zaščiti porabnikov, in v tem okviru tudi, da naj okrepi izvajanje inšpekcijskih služb, še posebej na področju veterine in fitosanitarnih zadev. Posebno pozornost bi morala država, sledeč predlogu poročila, nameniti še izvajanju zakonodaje o preprečevanju onesnaževanja.
Na znanje pa naj bi parlament vzel rešitev, ki sta jo glede delitve države na regije našli EU in Slovenija v pristopnih pogajanjih, in sicer, da se država do leta 2006 obravnava kot ena sama regija, nato pa se skuša poiskati za obe strani sprejemljiv dogovor. Ob tem naj bi parlament državo še spodbudil, naj okrepi svoje pokrajinske strukture, tako da bi lahko zagotovila uravnotežen razvoj na celotnem območju, je moč prebrati v komaj enostranskem predlogu poročila za Slovenijo. Omeniti velja, da slednje v nasprotju s prvim letošnjim poročilom odnosov s sosednjo Hrvaško sploh ne omenja.