Evropski parlament podprl zakonodajo o preprečevanju nasilja nad ženskami

Zakonodaja določa pravila glede opredelitve in obravnave določenih kaznivih dejanj ter žrtvam zagotavlja potrebno podporo in zaščito. Na evropski ravni bo kriminalizirala pohabljanje ženskih spolnih organov, prisilne poroke, nesoglasno izmenjavo intimnih slik in spletno ustrahovanje.

Nova pravila uvajajo tudi posebne smernice za kazniva dejanja na spletu, kot sta razkrivanje zasebnih informacij in neželeno prejemanje spolno eksplicitnih vsebin.

Žrtvam naj bi omogočila tudi boljši dostop do pravnega varstva in zdravstvene oskrbe, države članice pa zavezuje, da jim zagotovijo ustrezno raven specializirane zaščite in podpore. Članice bodo denimo morale zagotoviti, da lahko žrtve prijavijo kazniva dejanja prek dostopnih in enostavnih kanalov, tudi prek spleta.

Nova pravila, ki jih mora potrditi še Svet EU, bodo morale države začeti izvajati v treh letih.

Med sprejemanjem zakonodaje je potekala razprava zlasti o vprašanju pravne opredelitve posilstva. Predlog, ki ga je marca 2022 predstavila Evropska komisija, je predvideval opredelitev posilstva na podlagi odsotnosti privolitve. To so med drugim podprle Belgija, Grčija, Italija, Luksemburg in Švedska, več drugih držav, kot so Francija, Nemčija in Madžarska, pa je nasprotovalo vključitvi posilstva v zakonodajo.

Da direktiva o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini ne naslavlja kriminalizacije posilstva, opredeljenega na podlagi odsotnosti privolitve, je danes v izjavi za javnost obžalovala slovenska evroposlanka Irena Joveva (Renew). Kot je pojasnila, je kljub temu direktivo podprla, saj je njeno sprejetje ključno v času, ko se še vedno spopadamo s kratenjem pravic na podlagi spola, tudi z onemogočanjem pravice do splava.