Gremo peš! Hoja kot del rešitev mobilnosti v mestih

Letošnji evropski teden mobilnosti, ki se bo odvijal ta teden vse do nedelje, bo k zmanjševanju prometa v mestih in s tem k čistejšemu okolju klical s sloganom Gremo peš!. Želi nas spodbuditi, da v svoje vsakdanje opravke vključimo hojo, ki izboljša počutje in krepi telo.

Samo v Ljubljani se bo odvilo več kot 40 dogodkov. Med njimi so plesna prireditev Diham ples na Kongresnem trgu, odprtje razstave Gremo peš!, okrogle mize na temo trajnostne mobilnosti in vsakoletni Ovirantlon.

Tudi v Novem mestu bodo kot vsako leto pripravili bogat celotedenski program. "Našim občanom vsako leto septembra omogočamo brezplačno uporabo mestnega potniškega prometa," so nam sporočili z Mestne občine Novo mesto, kjer je trajnostna mobilnost po njihovih besedah ena glavnih prioritet pri razvoju mesta v zadnjih letih.

V Mariboru so pripravili nekaj manj kot 30 dogodkov, ki bodo opominjali, da hoja najhitreje pripelje do zdravja. Med drugim bo na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo konferenca Kako spremeniti potovalne na(raz)vade v Mariboru, sreda pa bo namenjena ozaveščanju, kakšne težave imajo z mestnim prometom in parkiranjem invalidi.

Mestna občina Koper (MOK) v tednu mobilnosti načrtuje številne aktivnosti in ugodnosti, ki jih predstavlja v posebni brošuri. Ene izmed njih so spodbujanje kolesarjenja za odhod po dnevnih opravkih ali predavanja o vplivih gibanja na zdravje in vplivih prometa na naše okolje ter kakovost našega življenja. "Med drugim se bodo lahko občani ves teden brezplačno vozili z linijami primestnega in mestnega avtobusa," so sporočili z MOK.

Mestna občina Kranj se evropskemu tednu mobilnosti pridružuje predvsem z informiranjem o tem projektu in ozaveščanjem o mobilnosti v Evropski uniji, ki bo potekalo na Slovenskem trgu, kjer se bodo obiskovalci lahko preizkusili tudi na poligonu simulacije alkoholiziranosti. Sicer pa je njihov letošnji program na voljo na občinski spletni strani.

Dan brez avtomobila in omejitve v prometu

Evropski teden mobilnosti bodo tudi v Ljubljani tradicionalno sklenili z dnevom brez avtomobila, ko mesta zapirajo svoje prometnice. "Ta dan bo letos v nedeljo, 22. septembra. V tem času bo za ves motorni promet zaprta Cesta kmečkih uporov, in sicer od 6. do 17. ure, hkrati pa bo zaprt tudi del Slovenske ceste, in sicer od Aškerčeve do Šubičeve," je ob predstavitvi aktivnosti pojasnila predsednica občinskega odbora za načrtovanje in izvedbo evropskega tedna mobilnosti Jelka Žekar. Del Slovenske ceste bo za promet zaprt dva dni, in sicer od sobote od 6. ure do nedelje do 17. ure, je še izpostavila Žekarjeva. Vožnja z LPP in parkiranje na parkiriščih P+R bosta v nedeljo tradicionalno brezplačna.

Vrhunec evropskega tedna mobilnosti bo tudi v Novem mestu dan brez avtomobila, ki se po dveh letih letos vrača na prenovljeni Glavni trg.

V Mariboru bodo na nedeljski dan organizirali pohod po mestnih gričih. "Bomo pa pozvali javnost in sodelavce Mestne občine Maribor (MOM), da se v tednu mobilnosti kdaj v službo ali po vsakodnevnih opravkih odpravijo peš, s kolesom ali z javnim prevozom," so sporočili z MOM in dodali, da posebnih omejitev v prometu ne načrtujejo, prav tako ne brezplačnega javnega prevoza ali brezplačne uporabe parkirišč.

V Kopru ne bodo obeležili dneva brez avtomobila. "Bo pa Koper 22. septembra znova gostil triatlon I FEEL SLOVENIA IRONMAN 70.3 Slovenian Istria, zaradi katerega bodo povsem zaprte določene ulice starega mestnega jedra in okolice," so izpostavili z MOK.

Tudi Kranj ne bo zaradi dneva brez avtomobila zapiral svojih prometnic. Predvsem zaradi številnih gradenj in del na cestah, ki trenutno potekajo v Kranju in okolici ter otežujejo promet, so sporočili s kranjske občine.

Kako si občine prizadevajo reševati težave mobilnosti v svojih mestih?

V Mestni občini Ljubljana (MOL) bodo uvedli tudi nove trajnostne ukrepe, ki so med drugim povezani s prenovo ulic oziroma urejanjem površin za pešce in kolesarje, je pojasnil Matic Sopotnik z občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet.

Ukrepe je sprejel tudi Ljubljanski potniški promet (LPP), in sicer bodo po besedah Sopotnika na avtobusih nalepili opozorilne nalepke, ki bodo opozarjale, da morajo biti potniki pri sestopu pozorni na kolesarje. Druga novost pa je napovedovanje prihodov avtobusov prek aplikacije, ki je namenjena tudi slepim in slabovidnim, je pojasnil.

V novomeški občini, kot ene izmed konkretnih ukrepov, ki so jih že uvedli, navajajo: novi večnamenski poti za pešce in kolesarje ob Levičnikovi cesti in na relaciji Brod–Srebrniče, urejeni Kandijski most, ki vzpostavlja večje označene površine za pešce in kolesarje, prenovljeni in zaprti Glavni trg za promet, ki je zdaj namenjen pešcem in kolesarjem.

V zadnjih letih je v Novem mestu zaživel sistem za izposojo koles GoNM, nadaljujejo pa tudi projekte za vzpostavitev 'car sharinga' in razvoj pametnega mesta.

V MOM izvajajo aktivnosti za doseganje ciljev trajnostnih oblik mobilnosti, vse od leta 2015, ko so sprejeli celostno prometno strategijo. Da bi se več ljudi odločilo, da hodi peš, kolesari ali uporablja javni potniški promet, širijo omrežje kolesarskih stez, območij za pešce in obnavljajo avtobusna postajališča. "Več avtobusnih postaj smo v zadnjem letu opremili z urbano opremo, zdaj pa smo v fazi nameščanja nadstrešnic," so pojasnili z MOM.

MOM je med letoma 2009 in 2019 tudi na področju kolesarjenja naredil nekaj investicijskih ukrepov. Med drugim je uvedel povsem nov ukrep. "Kolesarjem omogoča enakovredno vključitev v promet s souporabo voznega pasu z motornimi vozili – imenovan SHARROW – ali skupna prometna površina," so razložili na občini. Sicer pa so letos začeli izvajati obsežen projekt, cilj katerega je povezati vse mestne četrti in krajevne skupnosti s kolesarsko infrastrukturo v smiselno in celostno povezano celoto. Zaključek del je predviden leta 2020.

Tudi MOK letos izvaja ukrepe trajnostne mobilnosti. Med drugim je vzpostavil celoletno e-avtobusno linijo med Koprom in Žusterno, nadgradil aplikacijo za mestni in primestni potniški promet, vzpostavil bo Prometnoinformacijski center in postavil table, ki označujejo zasedenost parkirišč, zagotovil je nepovratna sredstva za vzpostavitev javnega sistema izposoje e-koles, začel je pripravo projektne dokumentacije za obnovo glavne avtobusne postaje Koper, uredil ali zgradil je nekaj novih pešpoti in kolesarskih stez, so izboljšave predstavili z MOK.

V Kranju ocenjujejo, da so glede ukrepov za trajnostno mobilnost med vodilnimi v Sloveniji. "Imamo največji elektrificiran sistem izposoje koles 'KRsKOLESOM' v Sloveniji. Sistem ima že 26 postaj, 58 električnih koles, 92 običajnih koles in 300 ključavnic," so poudarili s kranjske občine.

Od maja letos imajo v Kranju na treh lokacijah ob avtobusnih postajah nameščene nove kolesarnice, skupaj s servisnimi stebrički za popravilo koles.

V Mestni občini Kranj izpopolnjujejo tudi kolesarske povezave. "Projekt obsega dopolnitev in dograditev približno 8,8 kilometra kolesarske infrastrukture, skupaj s površinami za pešce in javno razsvetljavo ter vzpostavitev Centra trajnostne mobilnosti," so povedali in dodali, da nameravajo postaviti tudi večje število električnih polnilnic za avtomobile.

Izboljšave javnega prevoza

LPP je svoj vozni park sicer obogatil tudi s 33 avtobusi z nizkimi emisijami, ki so sicer že v uporabi, javnosti pa jih bodo predstavili 21. septembra na Slovenski cesti.

Za izpopolnjevanje javnega prevoza si prizadevajo tudi v Novem mestu. "Jeseni bo vzpostavljen sistem prevozov po mestnem jedru z električnim mini avtobusom, ki bo olajšal vsakodnevno mobilnost Novomeščanov, že nekaj časa pa avtobus z nizkimi emisijami naše občane prevaža tudi v sklopu mestnega potniškega prometa," so zatrdili z novomeške občine.

V Mariboru načrtujejo, da bodo v prihodnosti vsi njihovi javni mestni avtobusi izključno na električni pogon. Ob tem bodo zgradili ustrezne polnilne infrastrukture. "Ponudbo mestnega potniškega prometa dopolnjuje električno mini vozilo Maister, ki vozi po območju za pešce in ožjem središču Maribora. Prevoz z njim je za potnike brezplačen," so povedali z MOM.

Sicer pa so Mariborčani od leta 2014 do danes pridobili okrog 32 avtobusov visokega okoljskega standarda, z nakupom novih avtobusov pa se je povprečna starost vozil znižala na približno pet, šest let.

Koprska občina bo svoj vozni park obogatila s šestimi električnimi vozili, tremi manjšimi za prevoz oseb po mestnem jedru in tremi električni avtobusi.

Kranjska občina pa se v sodelovanju s prevoznikom mestnega prometa dogovarja za nakup električnih avtobusov in avtobus prilagojen za gibalno ovirane v medkrajevnem prometu. Z mini brezplačnim električnim avtobusom 'Kranvaj' – za 6 oseb in invalidski voziček, ki vozi v območje za pešce, se je v letu 2018 v 364 dneh peljalo 42.023 potnikov, so še pojasnili s kranjske občine.