To, da so kumare, ki jih prodajajo na ljubljanski tržnici, uvožene pa so iz Italije in Španije, strogo ravne, ni naključje, ampak pogoj. V evropski določbi o kakovosti kumar je namreč navedeno, da so ukrivljeni plodovi dovoljeni le, če kumare, razen rahle motnje pri obarvanosti, nimajo nikakršnih drugih pomanjkljivosti. Uredba razumevajoče določa tudi lok ukrivljenosti. Ta deset centimetrov dolgi kumari določa največ deset milimetrov ukrivljenosti.
Za nadzor nad izpolnjevanjem te evropske direktive bo skrbelo budno oko republiškega inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Strokovnjaki za vrtnine pa so povedali, da je to, da je kumara ravna, znak, da je imela idealne pogoje za rast. Ker lahko evropske idealne pogoje za rast razumemo tudi kot genetske spremembe, ni nujno, da je ravna kumara tudi bolj zdrava kumara. Kot so potrdili na kmetijskem ministrstvu, celoten smisel takšne direktive tiči v evropski estetiki, po kateri naj bi bili vsi plodovi bolj ali manj enako lepi.
Ko bomo v Evropski uniji, prodaja manjvrednega, nagnitega in neprimerno označenega sadja in zelenjave ne bo več dovoljena, saj je najnižji dovoljeni prodajni razred drugi kakovostni razred. Sicer pa se bo z vstopom v Evropsko unijo hrana v Sloveniji na splošno pocenila. Še zlasti se bosta pocenila sadje in zelenjava, ki sta pridelana na klasičen, torej neekološki način. Zaradi evropske ureditve trga, naj bi se podražile le banane.
