Zunanja ministrica Tanja Fajon je na novinarski konferenci pojasnila, da je Slovenija sprejela prve sankcije proti Izraelu na nacionalni ravni. Vlada je dva ministra izraelske vlade razglasila za nezaželeni osebi v Sloveniji.
Po besedah Fajonove gre za prvi tovrstni ukrep te narave na ravni Evropske unije. S sankcijami želi Slovenija Izraelu sporočiti, da se mora "pobijanje nedolžnih civilistov v Gazi končati".
Slovenija tako sprejema ukrepe proti izraelskemu ministru za nacionalno varnost Itamarju Ben-Gviru in izraelskemu ministru za finance in obrambo Bezalelu Smotriču.
"Gre za ministra, ki s svojimi genocidnimi izjavami spodbujata skrajno nasilje in hude kršitve človekovih pravic Palestincev. Javno zagovarjata širitev nezakonitih izraelskih naselbin na Zahodnem bregu, prisilne izselitve Palestincev in pozivata k nasilju zoper civilno palestinsko prebivalstvo. S svojimi dejanji in stališči spodbujata etnično čiščenje Zahodnega brega in Gaze," je v pojasnilu zapisala vlada.
Ukrep vlade sledi torkovemu srečanju na ravni EU, kjer zunanji ministri niso dosegli dogovora o ukrepanju proti Izraelu zaradi kršenja človekovih pravic. Premier Robert Golob je že pred tem srečanjem dejal, da bo Slovenija ukrepala skupaj z drugimi podobno mislečimi članicami, če ukrepov proti Izraelu ne bo sprejela unija.
Fajonova se je danes v izjavi obregnila ob nedavni sporazum EU z Izraelom o krepitvi dobav humanitarne pomoči v Gazo, ki ga je najavila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas, rekoč da ta v praksi ne deluje. Spomnila je na številne Palestince, ki so bili v zadnjih tednih ubiti, medtem ko so čakali na pomoč, kot tudi na izraelski načrt za razselitev celotnega prebivalstva Gaze na območje Rafe na skrajnem jugu enklave.

"Jaz sem v torek tudi vodjo evropske diplomacije pozvala, naj Evropska komisija pripravi konkretne predloge - za zdaj na žalost politične volje ni," je dodala Fajonova, ki edino možnost za mir vidi v rešitvi dveh držav.
Sankcije proti Ben-Gviru in Smotriču so sredi junija sicer že sprejele Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Združeno kraljestvo in Norveška. Zunanji ministri peterice držav so oba izraelska ministra v skupni izjavi obtožili spodbujanja nasilja nad Palestinci na Zahodnem bregu. Gaze pri tem niso omenjali.
Napadi na Palestino, pa tudi Libanon, Sirijo, Jemen in Iran, nezakonito naseljevanje zasedenih ozemelj ter omejevanje dobav humanitarne pomoči v Gazo so sicer v skladu s trenutnimi politikami izraelske vlade na čelu s premierjem Benjaminom Netanjahujem, a sta omenjena ministra v svojih stališčih in predlogih še bolj radikalna. Smotrič tudi sam živi v eni od nezakonitih naselbin na Zahodnem bregu.
Levica pozdravila ukrep, Janša kritičen
Vodja poslanske skupine Levica Matej Vatovec je pozdravil odločitev vlade. "V Levici podpiramo ta ukrep kot prvi korak v smeri odgovorne zunanje politike. A poudarjamo, da to ne sme biti zadnji korak. V Levici že dolgo opozarjamo na izraelska grozodejstva in pozivamo vlado k odločnim ukrepom. Zato pričakujemo, da bodo v kratkem sledili še drugi konkretni ukrepi," je sporočil.
Ob tem je v imenu Levice pozval vlado k uvedbi več ukrepov proti Izraelu, med katerimi je med drugim omenil uvedbo celovitega vojaškega embarga in prekinitev sodelovanja z izraelskimi podjetji in institucijami, ki sodelujejo pri okupaciji ali v vojaški industriji.
Vodja največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je medtem na omrežju X poobjavil zapis izraelske medijske mreže Aruc Ševa, znane tudi kot Izraelske nacionalne novice, ki je povezana z verskim sionizmom.
"Slovenija je postala prva država EU, ki je uvedla sankcije proti izraelskim ministrom Ben-Gvirju in Smotriču," je zapisal izraelski medij. Janša je ob tem pripisal, da tega ukrepa ni sprejela Slovenija, temveč "skupina skrajno levih podpornikov Hamasa" v slovenski vladi. "Vsi ostali menijo, da je to dejanje povsem neprimerno in neodgovorno," je dodal.
Premier Robert Golob današnje poteze vlade ni neposredno komentiral, je pa na omrežju Instagram objavil videoposnetek, v katerem je povedal: "Ko EU molči ob ubijanju otrok in razpadu humanosti v Gazi in na Zahodnem bregu izgublja svojo dušo. In to je EU, ki je zrasla na vrednotah 'nikoli več', spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega prava."