"Danes je pomemben dan v boju proti nekaznovanosti. Vesela sem, da sem v imenu Slovenije v Haagu Ljubljansko-haaško konvencijo podpisala v trojni vlogi: kot predstavnica države, ki aktivno prispeva k boju proti nekaznovanosti, kot ena od držav pobudnic konvencije in kot gostiteljica diplomatske konference v Ljubljani, na kateri je bila sprejeta konvencija. Želim si, da bi čim več držav podpisalo in ratificiralo konvencijo, saj lahko samo z njenim uresničevanjem v praksi dosežemo, da mnogokrat izrečene besede 'Nikoli več' spremenimo v dejansko ukrepanje," je po podpisu konvencije poudarila ministrica Tanja Fajon. Dodala je, da konvencija zapolnjuje pravno praznino, ki bo občutno zmanjšala možnost, da storilci mednarodnih hudodelstev ostanejo nekaznovani, in hkrati zagotovila pravico za žrtve.

"Ko bodo države ratificirale in začele uveljavljati to zgodovinsko konvencijo, bodo postopki bistveno krajši, na primer: če je bil ukrajinski državljan, ki je v Sloveniji, priča ali žrtev nekega hudodelstva v Ukrajini, bo po ratifikaciji v državah bistveno lažje nemudoma začeti postopke. Včasih je to lahko trajalo veliko let," je še povedala ministrica.

Ljubljansko-haaška konvencija predstavlja prelomno mednarodno pogodbo, ki bo pomagala zagotoviti pravico žrtvam genocida, zločinov zoper človečnost in vojnih hudodelstev ter bistveno zmanjšala nekaznovanost storilcev teh dejanj. Konvencija zapolnjuje vrzel v mednarodnem pravu in pravosodju, saj pojasnjuje in utrjuje dolžnosti in obveznosti držav, da si medsebojno pomagajo v primerih, ki vključujejo mednarodna kazniva dejanja. Zagotavlja "nabor orodij" v boju proti nekaznovanosti za te zločine in krepi vlogo nacionalnih pravosodnih sistemov pri pregonu teh kaznivih dejanj, sporoča ministrstvo za zunanje in evropske zadeve. 

Kot zatrjujejo, je boj proti nekaznovanosti dolgoletna prednostna naloga zunanje politike Slovenije. Odraz tega je tudi več kot 10-letno sodelovanje Slovenije v jedrni skupini držav MLA pobude (skupaj z Argentino, Belgijo, Mongolijo, Nizozemsko in Senegalom) in organizacija diplomatske konference za sprejem konvencije MLA v Ljubljani. Pobuda MLA je imela ob odprtju diplomatske konference 80 držav podpornic. V njej je sodelovalo 53 držav podpornic, 15 držav se je konference udeležilo v vlogi opazovalk; sodelovalo je še sedem mednarodnih organizacij in 10 organizacij civilne družbe, danes pa jo v Haagu podpisuje 34 držav.

Fajonova se je ob robu podpisa sestala s predsednikom in tožilcem mednarodnega kazenskega sodišča (ang, ICC, International Criminal Court), sodnikom Piotrom Hofmaskim in tožilcem Karimom Khanom. "S tožilcem sva se strinjala, da je treba pospešiti postopke odkrivanja in pregona najhujših mednarodnih kaznivih dejanj. Tudi dejanj v Gazi, kjer smo priča humanitarni katastrofi. Upam, da bo konvencija MLA pomembno prispevala k delu kazenskega sodišča," je po pogovoru dejala ministrica Tanja Fajon.