"Na predsedovanje smo se dolgo pripravljali, pri tem je sodelovalo več kot 2000 ljudi, v Bruslju pa je več kot 200 naših uradnikov. Slovenija je vsebinsko vsekakor zelo dobro pripravljena na predsedovanje," je v 24UR ZVEČER dejal obrambni minister Matej Tonin. Pred predsedovanjem ima pozitivno tremo, pravi. "Veselim se, vem, da nas čaka odgovorna naloga, vendar se je ne bojim."
Minister je dejal, da so prioritete Slovenije zelo dobro povzete v geslu "Skupaj. Odporna. Evropa". "Vsi naši ukrepi se bodo vrteli okoli tega, da bo EU čim bolj odporna na različne krize," je dejal in za primer navedel krizo koronavirusa in kibernetske napade. "Prav tako je zelo pomembno, da kot unija delujemo skupaj. Kar nekaj izzivov imamo tudi na svetovnem parketu, glede na obnašanje Rusije, Kitajske. Čaka nas veliko nalog, tudi 500 zakonodajnih predlogov, ki jih bomo morali potisniti naprej, vendar pa se dela ne bojim, temveč se ga veselim," pravi.
Fajonova se boji, da Slovenija ni na pravi poti, da bi predsedovanje opravila z odliko
Tonin pričakuje tudi, da bo predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen več milijard težkemu načrtu za okrevanje in odpornost dala zeleno luč. "Načrt je dober, odgovarja na izzive časa, ki so se pojavili v Sloveniji, in veselim se, da ga bomo lahko čim prej začeli realizirati," dodaja.
Predsednica SD Tanja Fajon medtem pravi, da je predsedovanje EU izjemna priložnost, a da terja tudi veliko odgovornosti. "Prvo predsedovanje sem v Bruslju spremljala od blizu, tudi takrat je bil predsednik vlade Janez Janša in administracija je razmeroma uspešno opravila delo," je dejala. "Priznam pa, da sem predsedovanje takrat spremljala z bistveno večjim ponosom, kot ga spremljam zdaj, ko v to polletno obdobje vstopamo z nekim težkim črnim oblakom, ki visi nad Slovenijo," je dejala in izpostavila kritike, ki jih je bila Slovenija deležna v zadnjem času.
"Seveda bi si želela, da z odliko opravimo to predsedovanje, se pa bojim, da ta hip nismo na pravi poti," še dodaja.
Tonin odgovoril, da se od Slovenije pričakuje predvsem to, da bo nevtralna. "Slovenija bo v prihodnjih šestih mesecih vodila in tudi moderirala članice EU. Če se bo postavila na katero stran, bo težko doseči kompromis. Naša naloga je predvsem, da povežemo vse članice, da najdemo kompromis in da na različnih področjih najdemo skupne zakonodajne rešitve, da napredujemo," meni. Prepričan je tudi, da so ministri pripravljeni, da te izzive sprejmejo in da jih bodo tudi dobro izvedli.
Dodal je tudi, da so vrednote te vlade in Slovenije evropske vrednote, "kar pomeni, da stavimo na demokracijo, na spoštovanje človekovih pravic, na vladavino prava in v tej smeri bomo tudi delovali".
Fajonova je medtem prepričana, da nevtralnost ni dovolj za predsedujočo državo. Predsedujoča država mora, pravi, zagovarjati in braniti temeljne evropske vrednote. Dejala je, da pa se je Slovenija v debati o novem spornem zakonu na Madžarskem postavila ob bok Madžarski in Poljski, ki sta ta zakon branili. "Predsednica komisije je tu zelo jasno nasprotovala zakonu. To bi pričakovala tudi od Slovenije," je dejala.
Tonin: Brez soglasja ne bo napredka, brez slednjega pa slovensko predsedovanje ne bo uspešno
"Ta nevtralna drža me skrbi tudi, ko gre za svobodo medijev," je dodala in se navezala na zadnja opozorila tujih medijskih organizacij, da gre v Sloveniji za sistemske posege v svobodo medijev v državi. Dodala je, da so imeli podobno razpravo tudi zaradi še vedno neimenovanih evropskih delegiranih tožilcev.
"Ta črn madež se nam na žalost vleče in Slovenija bo morala trdo delati, da si povrne zaupanje. Včeraj je nekaj tujih kolegov predsednici komisije in predsedniku sveta pisalo naj Sloveniji začasno zamrznejo evropska sredstva. To so dovolj resna opozorila, ki jih more vlada vzeti izjemno resno," je dejala.
Tonin pa je poudaril, da je unija zelo raznolika ter da so razlike tudi med državami članicami: "Če se v teh usklajevalnih procesih pretirano postavimo na eno stran, se nam lahko zgodi, da se bo druga absolutno postavila po robu. Potem ne bo soglasja in, če ne bo soglasja, ne bo napredka. Brez napredka pa slovensko predsedovanje ne bo uspešno."
"Poleg tega pa želimo dodati tudi slovensko posebnost, da se želimo osredotočiti tudi na Balkan. Zelo pomembno se mi zdi, da na dnevni red uvrstimo vprašanje Zahodnega Balkana in da tem državam zagotavljamo evropsko perspektivo," je dejal Tonin. "Če bodo imele te države evropsko perspektivo, smo lahko mirni, da bo na tem območju vladal mir in da bodo šle te države po poti evropskih vrednot," je prepričan.
Predsednica SD je še odgovorila na vprašanje o delovanju opozicije. "Opozicija ima dolžnosti in odgovornost, da spremlja ravnanja vlade, da opozarja, če so nesprejemljiva ali celo protiustavna. Tu ne gre za kakršenkoli suspenz delovanja opozicije, tudi v času predsedovanja ne," je izpostavila.
'Predsedovanje ni darilo, ampak odgovornost'
Fajonova še meni, da bomo ne glede na svoje delo na koncu deležni besed o "uspešnem predsedovanju in najboljših odnosih". "To je običajna diplomatska vljudnost in njenega pomena ne gre precenjevati. Sama si želim, da bi to vljudnost presegli – s pravim delom za prave evropske ideje. Ponosna bi bila, če bi se Slovenija pri tem resnično izkazala in požela pravo priznanje v mednarodni skupnosti."
A dodaja, da vse bolj dvomi, da je to še mogoče: "Slovenija predsedovanje začenja z najnižjim ugledom, ki ga je kadar koli imela v mednarodni skupnosti. Zaradi ravnanj predsednika vlade je bila že nekajkrat obravnavana kot država, ki odstopa od evropske poti in evropskih vrednot. Nazadnje se je to potrdilo na Evropskem svetu prejšnji teden, ko je Janez Janša v družbi Orbana in Morawieckega branil sporni madžarski zakon o prepovedi vsebin o LGBTI v izobraževalnem procesu. Utrditev vtisa o Sloveniji so jasno prikazovali članki uglednih evropskih časopisov, ko so analizirali Janšo kot zvestega sledilca Orbanove iliberalne demokracije."
Fajonova meni, da se je Slovenija s tem dejanjem še bolj približala madžarski avtokraciji in je še bližje gumbu za sprožitev 7. člena Pogodbe o Evropski uniji, evropskega mehanizma, namenjenega varovanju evropskih vrednot in pravil.
Obregnila se je ob opozorilo premierja Janše na proslavi ob 30-letnici osamosvojitve in prevzemu predsedovanja Svetu EU, ko je dejal, da "vemo, da so dvojna merila najhitrejša pot v razgradnjo vsake skupnosti, zato se bomo doma in v Evropi borili, da bodo za vse veljali enaki vatli".
Fajonova meni, da se je treba "njegovega metra bati". Očita mu diskriminacijo manjšine, kar po njenem mnenju jasno kaže, da so njegove besede prazne: "Prezreti oziroma celo podpirati nepravilnosti, ki se dogajajo na Madžarskem in na Poljskem, in jih promovirati v Sloveniji, je ne le povsem napačno, temveč tudi nevarno."
"Resnično strašljivo je tudi spoznanje, da bo Svetu EU predsedovala vlada, ki neonaciste, oboževalce tistih, ki so skoraj pogubili vso Evropo, danes označuje za bisere in v njihovem imenu pritiska na policijo. Za zaščito sprevrženih vrednot ljudi, oblečenih v rumene jopiče, si je tudi sama pripravljena nadeti rumeni jopič ter rušiti ustavni red in pravno državo v članici Evropske unije. V tej isti skupnosti, ki je utemeljena na zavezniškem boju proti nacifašizmu, na človekovem dostojanstvu, solidarnosti in miru," še meni Fajonova.
Kot še pravi, je sicer želja slovenskega predsedovanja – prispevati h krepitvi odpornosti in okrevanju – dobra, a vprašljiva: "Zato, ker so zanjo potrebne bistveno drugačne ambicije, kot jih je vlada pokazala pri pripravi nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost."
Podpira tudi željo, da bi slovensko predsedovanje prineslo napredek pri ponovnem zagonu širitvenega procesa na Balkanu: "A če vlada Janeza Janše s tem res misli resno, bi morala jasno obsoditi poskuse destabilizacije, kot je bil nedavni o preoblikovanju meja, ne pa da pri njih sodeluje tudi sama."
"Janez Janša torej na evropski parket vstopa v rumenem jopiču. Zato bo še vidnejši. Pa tudi ranljivejši," zaključuje Fajonova, ki pravi, da predsedovanje Svetu EU ni elitna protokolarna maškarada, ampak priložnost s pravimi potezami pustiti pravo sled.
KOMENTARJI (76)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.