Fajonova: Priznanje Palestine edino jamstvo za mir na Bližnjem vzhodu

Izraelska vojska je po vse ostrejših kritikah mednarodne skupnosti včeraj že drugi dan zapored za deset ur prekinila operacije in uvedla humanitarne premore na treh naseljenih območjih Gaze, da bi v oblegano palestinsko enklavo dostavili več pomoči. Lokalne oblasti v Gazi so sporočile, da je v zadnjih 24 urah zaradi lakote umrlo še 14 ljudi, skupaj 147, večina otrok. Dafna Šočat iz izraelske organizacije Zdravniki za človekove pravice pravi: "Izrael izvaja genocid v Gazi. Ta zločin se mora takoj končati. Glavna odgovornost je na izraelski vladi, pa tudi na mednarodni skupnosti."

Združeni narodi pa navajajo, da tretjina tamkajšnjega prebivalstva že več dni ni jedla. Ameriški predsednik Donald Trump, sicer zaveznik Izraela, je še med srečanjem z britanskim premierjem napovedal postavitev centrov za hrano. Izrael stradanje v Gazi sicer odločno zanika. Benjamin Netanjahu, izraelski premier, pravi: "Kakšna drzna laž. V Gazi ni politike stradanja in v Gazi ni stradanja. Ves čas vojne smo omogočali vstop humanitarne pomoči v Gazo, sicer ne bi bilo prebivalcev Gaze. In kaj je prepovedano? Dostava humanitarne pomoči eni sili, Hamasu. Spet obrat resnice. Hamas ropa, krade to humanitarno pomoč in nato obtožuje Izrael, da je ne dobavlja."

V Gazo je iz Egipta prispelo nekaj manj kot 100 tovornjakov s pomočjo. Po ocenah Združenih narodov pa bi jih potrebovali vsaj 600 na dan. Sicer pa Izrael od svojega cilja ne odstopa.

Predstavniki palestinskih oblasti so pred začetkom konference ZN o rešitvi dveh držav v New Yorku obsodili že skoraj dve leti trajajoče izraelsko obstreljevanje Gaze, Hamas pa pozvali: "Hamas mora končati svojo vladavino v Gazi in predati svoje orožje palestinski oblasti. Pripravljeni smo povabiti regionalne in mednarodne sile, da se v celoti uskladijo z državo Palestino kot del stabilizacijske in zaščitne misije."

Rešitev dveh držav je danes bolj oddaljena kot kdajkoli prej, je dejal generalni sekretar ZN Antonio Guterres. ZDA in Izrael konferenco bojkotirata.

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon se je v New Yorku odzvala na očitke prvaka opozicije Janeza Janše, ki je slovensko vlado označil za skrajno levičarsko in podpornico Hamasa, potem ko je država podprla priznanje Palestine. Ministrica Fajon je v odgovoru izpostavila intenzivne napore v palači OZN, ki so usmerjeni v doseganje miru v Gazi, prekinitev vojne, zaščito civilistov in vzpostavitev rešitve dveh držav. Poudarila je nujen pritisk javnosti na države članice, da preprečijo kršitve mednarodnega humanitarnega prava in ustavijo grozljive poboje civilistov, vključno z otroki, stradanjem in prisilno naselitvijo. Po njenih besedah gre za zgodovinsko priložnost za vse države, ki bodo sledile priznanju Palestine in s tem dale zelo jasno sporočilo zmernim palestinskim oblastem, da jih želimo opolnomočiti.

Ministrica Fajon je potrdila poročila agencije Reuters, da so Združene države Amerike poskušale državam odsvetovati udeležbo na konferenci, z opozorilom na morebitne diplomatske posledice za tiste, ki bi sprejele protiizraelske ukrepe. Kljub temu je Slovenija, skupaj z drugimi prisotnimi državami, prejela tovrstna obvestila. Ministrica je ob tem poudarila: "Kaj lahko na to rečem, če gre za to, da naj Slovenija ne prizna Palestine? Mi smo to že naredili." Slovenija vztraja pri stališču, da je ključnega pomena priznati pravico Palestincev do samoodločbe in lastne države, s ciljem zagotovitve varnega sobivanja med Izraelci in Palestinci ter končanja vojne. Izrazila je optimizem ob napovedi Francije, da bo priznala Palestino, in pričakuje, da bodo temu zgledu sledile tudi številne druge države.

Na vprašanje o morebitnih dodatnih sankcijah je ministrica Fajon odgovorila, da je to odvisno od razvoja situacije na terenu. Poudarila je, da kljub obljubljenim humanitarnim dogovorom s strani Izraela civilisti še vedno dnevno umirajo, otroci so prizadeti zaradi lakote, prihaja pa tudi do civilnih žrtev med razdeljevanjem hrane. V primeru nadaljevanja te situacije slovenska vlada pripravlja bilateralne ukrepe. "Tu ne bomo popuščali in bomo zelo kot odgovorna država, ki spoštuje tudi mednarodne razsodbe sodišč in dela sodišč, dolžni ukrepati," je povedala. Fajonova je dodala, da so med opcijami, ki jih slovenska vlada preučuje, tudi embargo na orožje in trgovinske sankcije, še posebej ker Evropska unija ni bila sposobna sprejeti skupnih sankcij ali podpore tožbi Južne Afrike glede genocida.

Ministrica Fajon je zavrnila oceno generalnega sekretarja ZN, da je rešitev dveh držav danes bolj oddaljena kot kdajkoli prej, in odločno zanikala, da je konferenca darilo Hamasu ali obsojena na neuspeh. Kljub bojkotu ZDA in Izraela se je številnim državam, med njimi tudi Franciji in Savdski Arabiji, za skupno mizo pridružila Slovenija, da bi poudarila nujen korak priznanja Palestine kot edino jamstvo za varno sobivanje in mir na Bližnjem vzhodu. "To me navdaja z optimizmom, ko sem videla, koliko držav se trudi za mizo, in jaz mislim, da bo sporočilo te konference lahko tudi izjemno pozitivno," je poudarila Fajonova. Opozorila je, da ne smemo izgubljati časa. Na vprašanje o slovenski razglasitvi dveh izraelskih ministrov za nezaželeni osebi je Fajonova dejala, da mednarodna javnost tega ni komentirala.

Fajonova je na konferenci na visoki ravni za mirno rešitev palestinskega vprašanja in uresničitve dveh držav na sedežu OZN v New Yorku poudarila, da so potrebna takojšnja dejanja. "Ni druge rešitve za mir na Bližnjem vzhodu kot uresničitev rešitve dveh držav – Izraela in Palestine."

Slovenija je Palestino priznala 4. junija 2024, v preteklem letu je to storilo skupno devet držav – od 193 članic Organizacije združenih narodov je Palestino priznalo 146 držav. Ministrico Tanjo Fajon napoved Francije, da bo storila podobno, navdaja z optimizmom: "Temu morajo slediti druge države in srčno upam, da bo konferenca v New Yorku prinesla takšne rezultate in da bomo jeseni videli nova priznanja države Palestine. Uresničitev dveh držav je odvisna od politične volje in poguma. Alternative ni. Le priznanje suverene, samostojne in neodvisne države bo zagotovilo dolgoročno varnost in jamstvo tako za Palestince kot Izraelce." 

Po mnenju Slovenije in ministrice rešitev dveh držav nujno pomeni opolnomočenje palestinske oblasti in omogočanje pogajanj o svoji prihodnosti in usodi. "Za Slovenijo je povsem jasno, da v prihodnosti Palestine ne vidimo Hamasa. Zelo ostro smo obsodili napad Hamasa 7. oktobra in vsako teroristično dejanje, zato menimo, da zanj ni prostora v novi politični arhitekturi Palestine," je še povedala Fajonova.

Newyorška konferenca, ki jo soorganizirata Francija in Savdska Arabija, je lahko prelomni trenutek, meni Fajon in dodaja: "Ta konferenca ima potencial, da ustvari potreben zagon in odpre priložnost za sklenitev celovitega sporazuma. Ne glede na izid pogajanj mora mednarodna skupnost prevzeti svojo moralno, politično in pravno odgovornost."

Ministrica je na konferenci poudarila nujnost prehoda od besed k dejanjem: "Pretreseni smo zaradi opustošenja in izjemnega trpljenja civilistov v Gazi. Prav tako nas skrbijo nevarna zaostrovanja na Zahodnem bregu, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom. Odločno obsojamo terorizem in trdno stojimo za pravico Izraela do varnosti. Hkrati poudarjamo potrebo po zaščiti nedolžnih življenj in spoštovanju mednarodnih humanitarnih načel." 

Dodala je, da je potrebno izkoristiti vse diplomatske poti in sredstva, da se ustavi stradanje in umiranje v Gazi.