Fajonova: SD se je pripravljena umakniti iz javnega servisa

Povabljeni strokovnjaki s področja medijev in kulture so na posvetu z naslovom Zakaj ste povzdignili glas - Strah pred kulturo in močjo argumenta, ki so ga organizirali v SD, kot problematično izpostavili vladno lomastenje po nevladnih organizacijah, medijih in kulturi, v katere je posegla s krčenjem finančnih sredstev, zaradi česar je v teh segmentih prišlo tudi do samocenzure. Pravnica Nataša Pirc Musar je dejala, da je natikanje nagobčnikov znotraj vlade in političnih strank zaskrbljujoče.

Še bolj kot to je po njenem mnenju zaskrbljujoče, da sedanja oblast poskuša z nerazumnimi in pravno neutemeljenimi globami ustrahovati ljudi, ki si upajo na glas povedati svoje mnenje.

Direktor Mini teatra Robert Waltl je izpostavil, da je bilo na primeru Slovenske tiskovne agencije (STA) jasno, da nihče od nevladnih in kulturnih organizacij ni na varni strani. Vlada je namreč zmanjšala obseg financiranja tudi nevladnih in kulturnih organizacij v času epidemije, ko niso imele možnosti za zaslužek, je dejal. Zgodovinarka Kaja Širok pa je ob tem izpostavila, da bi morali tudi javno prepoznati, da je kultura javna dobrina.

Da je problematično, da nek vladni organ ocenjuje vsebino javnega servisa in to vsak teden objavlja, pa je izpostavil nekdanji novinar Boris Bergant. "Če to ni pritisk na uredniško politiko, naj me hudič vzame," je sklenil. Edina rešitev pri prenovi RTV pa je po njegovem mnenju to, da pride do spoznanja, da je javni servis dobrina za vse, ne samo za vsakokratne vladajoče.

Pirc Musarjeva je ob tem SD izzvala z vprašanjem, ali so se kot stranka pripravljeni umakniti iz javnega servisa. Tako Tanja Fajon kot nekdanji kulturni minister Dejan Prešiček sta ji zagotovila, da so to pripravljeni storiti. "Javni servis mora biti politično nedotakljiv. Sem prva, ki dam svojo besedo za to," je zatrdila Fajonova. Bergant je ob tem pozval, naj se to zapiše tudi v koalicijsko pogodbo.

Strokovnjakinja za medije in aktivistka Sandra Bašič Hrvatin je opozorila, da nam pravice nikoli niso bile podarjene in da je zanje treba vztrajati. "Če ne bom vztrajala, ne bom več človek," je dejala in dodala, da je prav to tisto, česar si aktualna vlada želi. Fajonovo je neposredno vprašala, ali se SD distancira od dejanj predsednika države Boruta Pahorja, ki javno ne nasprotuje aktualni vladi. Fajonova je odgovorila, da se zgodovine ne da izbrisati. "Prihaja pa nova generacija, ki se trudi delati drugače," je dodala.

Kolumnist Miha Mazzini je medtem kot največji problem izpostavil divjo bitko za privilegije. Kot primer je navedel začetek epidemije, ko so se postavila pravila igre, naslednji dan pa so v javnost že prišle fotografije, iz katerih je razvidno, kako jih vladajoči kršijo. Dejal je tudi, da je v državi privilegijev, kjer je edini kriterij, kdo je naš oz. vaš, našim vse dovoljeno.

Vsi sodelujoči na posvetu so izpostavili tudi to, naj si opozicija zada deset zavez, ki jih bo izpeljala, ko in če pride na oblast, da bodo lahko državljani transparentno spremljali in ocenjevali njihovo delo. Zato mora politika po mnenju stroke dati ljudem jasno sporočilo, da se nikoli več ne bo toleriralo takšnega lomastenja po medijih, kulturi in nevladnih organizacijah, pri čemer so opozorili, da morajo biti vsi nadaljnji postopki izpeljani zakonito, sicer niso nič drugačni od aktualne oblasti.