Generalni direktor policije Marjan Fank policijo vodi le nekaj mesecev in že praktično ob prevzemu poslov si je kot temeljno prioriteto pri vodenju največjega državnega organa zastavil zagotavljanje virov za delo. "Težava je ravno tem, da prosimo za tisto, kar nam bi država morala zagotoviti. Ni naša dolžnost, da se s tem ukvarjamo," je jasen.
Prav zaradi reševanja tega vprašanja vodstvi policije in notranjega ministrstva zelo tesno sodelujeta. In na ministrstvu, pa tudi na vladi, delajo vse, kar je v njihovi moči, da bi ta sredstva zagotovili, je povedal. Hkrati pa vpletanja v vsebino dela policije ni, je Fank opisal odnos z notranjo ministrico.

'Uspešnost policije je pogojena z motivacijo zaposlenih'
Zdaj se torej trudijo, da bi zagotovili vsaj osnovne pogoje za delo, če že ne razvojnih sredstev. Ker so sredstva vsako leto manjša in zdaj ne zadostujejo niti za izpolnitev osnovnih pogojev delovanja, policijo posledično pesti tudi krčenje kadra, določene enote so po njegovih besedah na meji svojih zmogljivosti. In uspešnost policije je v veliki meri pogojena z motiviranostjo zaposlenih. "V razmerah, v katerih delujemo, pa je to že prava umetnost," je pripomnil.
Država se po njegovem mora zavedati, da varnost ni samoumevna in bo na dolgi rok tolikšna, kolikor bo zanjo vloženih sredstev. Zdaj je namreč Slovenija druga v Evropski uniji po stanju varnosti in tega se ne izplača izgubiti, je prepričan Fank, ki temu dodaja: "Na prvih mestih prodajnih artiklov Slovenije so njene naravne lepote in varnost. Če vprašate tujce, po čem si Slovenijo zapomnijo, vsak pove, da se lahko ob polnoči mirno sprehaja po Ljubljani".
O vprašanju varnosti in sredstev, ki jih ima na voljo policija, je Fank razmišljal tudi v kontekstu terorističnih aktivnosti. "Ne predstavljam si, da bi neka logistična dejavnost stekla skozi Slovenijo, mi tega ne bi zaznali, potem pa bi v Evropi prišlo do nekega hudega varnostnega dogodka. Kako bi razložili, da nismo imeli zadostnih virov?" se je vprašal. Vse bližnje države so v trenutku, ko so se soočile s povečano grožnjo, od varnostnih organov zahtevale okrepljene aktivnosti, a jih krati nudile tudi dodatna sredstva, je dodal.
Opazili so pretok določenih ljudi, ki bi lahko bili potencialni izvrševalci terorističnih dejanj
Morebitnih logističnih aktivnosti - v smislu prevoza orožja - po slovenskem ozemlju policija sicer ne zaznava, a so opazili pretok določenih ljudi, ki bi lahko prišli v poštev kot potencialni izvrševalci terorističnih dejanj in udeleženci bojev na kriznih območjih. V sodelovanju z obema obveščevalnima službama te zadeve za zdaj obvladujejo, je dodal, vendar poudaril, da je vse dogodke in dogajanja nemogoče predvideti.
Zaznali so tako prehode tistih, ki se odpravljajo na bojišče, kot tiste, ki se že vračajo; ti so za policijo posebno zanimivi, saj predstavljajo potencialno nevarnost. Po tistih treh slovenskih državljanih, ki so se v Siriji borili še pred pojavom teroristične skupine Islamska država, niso zaznali, da bi se na to krizno območje podal še kdo iz Slovenije.
Pristojni že razmišljajo, kako prilagoditi zakonodajo, da bi ta, če ne že onemogočila, pa vsaj omejila sodelovanje v kriznih žariščih v tujini. Eden od možnih predlogov je odvzem oziroma neizdaja potne listine določenim osebam. Fanku se ob ustrezni bazi podatkov in utemeljenosti suma to zdi instrument za omejitev teh pojavov, ki pa si jih ne da popolnoma zaustaviti.
Preiskavi bančne kriminalitete gre dovolj pozornosti

Fank je zavrnil očitke, da policisti ne posvečajo dovolj pozornosti preiskavi bančne kriminalitete. "Bančna kriminaliteta je prioriteta znotraj gospodarske kriminalitete. Imamo posebno skupino kriminalistov, ki se ukvarja samo s tem. Ogromno je že bilo narejenega, veliko se dela na tem," je poudaril.
V Sloveniji se po njegovem mnenju soočamo z zanimivim fenomenom, ko preiskovanci pogosto ne govorijo o svojih dejanjih, temveč s prstom kažejo na druge. Policija indice za preiskavo gospodarskega kriminala dobiva od različnih virov, prevladujejo pa prijave tistih, ki se počutijo prizadete. "To je zelo pogosto ob menjavi uprav, vlad, dosti je teh osebnih relacij," je dejal.
Policija po njegovi oceni odlično sodeluje z računskim sodiščem, finančno upravo, uradom za preprečevanje pranja denarja, protikorupcijsko komisijo in drugimi. Ti ji pošljejo veliko naznanil sumov kaznivih dejanj, vsa naznanila policija temeljito preuči, vendar pa niso pa vsa oblikovana tako, da bi iz njih lahko bil razviden sum kaznivega dejanja.
V zadnjih letih je na področju gospodarske kriminalitete veliko pozornosti dobila preiskava financiranja športnega parka Stožice. "Ne le naša preiskava, projekt Stožice je potekal kar nekaj let, zato tudi kolegi tega dela ne morejo zaključiti v nekaj mesecih" je dejal. Velik del zadev, povezanih s Stožicami, je bil že zaključen, sedaj pa je v različnih fazah na tožilstvu in sodiščih. "V takšnih zadevah zavzemamo stališče, da nikoli ne hitimo. Ne moremo si privoščiti strokovne napake, ki bi imela boleče posledice za kasnejše kazenske postopke," je poudaril.
Lovke slovenskih hekerjev segajo po celem svetu
Ko je spregovoril o gospodarskem kriminalu, je poudaril, da se ta vedno bolj seli na splet. Slovenski hekerji so med svojimi tujimi "kolegi" zelo spoštovani, njihove lovke pa segajo po celem svetu, ugotavlja policija. Ker se to področje najhitreje razvija, morajo stalno vlagati v znanje in opremo tistih, ki se ukvarjajo z njegovim pregonom.
Tudi nove tehnologije sicer policiji predstavljajo velik izziv. Večina komunikacijskih aktivnosti se seli na splet, v veliki meri gre za kriptirano komunikacijo, nad katero policija nima nadzora, čeprav si že več let prizadevajo za spremembe, ki po Fankovem mnenju ne bi predstavljale večjega posega v človekove pravice, temveč bi omogočale le nadzor drugega načina komuniciranja. Pri tem pa gre, kot je pojasnil, za podoben prehod, kot je šlo pri prehodu iz fiksne na mobilno tehnologijo. Komunikacija je ista, vendar pa razume strahove, da bi policija ta pooblastila lahko zlorabila. Strahovi po njegovih zagotovilih odveč, saj policija nezakonito pridobljenih dokazov ne more uporabiti. "Mi nismo obveščevalna služba," je poudaril.
KOMENTARJI (87)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.