Fant iz reke Ljubljanice, ki je šokiral Američane

Poročali smo že, da je po petkovi plovbi po Ljubljanici po družbenih omrežjih zaokrožil posnetek, ki so ga z ladjice objavili sami Los Angeles Lakersi. Natančneje, košarkar Jaden Hardy. Zgodbo so poleg slovenskih povzeli tudi ameriški mediji, od New York Posta do Bleacher Reporta, ki opisujejo tudi osuplost ekipe na krovu, saj je na posnetku razločno slišati njihove osuple vzklike.

Vsi pa so poročali, da je Vanderbilt vrgel majico, deček pa se je v zanosu pognal celo v reko, da bi jo dobil.

Deček sliši na ime Anže, prihaja s Štajerske in danes je bil znova v Ljubljani, ko so Lakersi igrali na Dončićevem igrišču iz otroštva. Tam je za našo spletno stran s svojimi besedami opisal, kaj se je v resnici zgodilo.

"Vsi feni smo leteli tam ob reki, ko je Vanderbilt vzel Luki kapo in nam jo vrgel. Pristala je v reki, ko sem se stegnil, me je pa nekdo potisnil noter. Verjetno je mislil, da jo bo on dobil, če bom jaz padel v reko, ampak sem jo v tistem že držal," opisuje dogodek in pokaže na zeleno čepico, ki si jo je priboril.

Neprostovoljna plavalna izkušnja sicer ni bila nič kaj prijetna. Motna voda po močnem deževju je bila globoka, tal z nogami ni dosegel, nosil ga je tudi tok. "Treba je bilo kar plavati. Če ne bi bil plavalec, bi bil velik problem," zmajuje z glavo. "Na sebi sem imel tudi težak nahrbtnik, mokra oblačila so bila vsa težka, potem pa še tisti tok, ki te nese po reki, ni bilo preprosto," pojasni.

Iz reke je uspel zlesti sam, sedel je in si nadel Lukovo čepico, vendar se je hitro vrnil vanjo, ker mu je ob tem iz roke padla žoga, ki jo je imel takrat s seboj: "Saj sem bil že tako moker," skomigne z rameni. V drugo je bilo precej lažje, saj je točno vedel, kaj ga čaka in kako mora ravnati v vodi. "Prvič pa je bilo res presenečenje, ne veš več, kje si, zunaj, noter," zavije z očmi.

Mama Mojca ga je čakala na Tromostovju. Ni in ni ga bilo, ura je bila že osem zvečer, nato pa se je prikazal ves premočen. "Šla sva v trgovino in sva pač nakupila vse. Še čevlje sem mu kupila, nogavice, spodnjice, vse. Midva sva iz Slovenskih Konjic in preden bi prišla do doma, bi bil že povsem premražen," pripoveduje mati.

Šele pozneje je videla objavljen posnetek: "Hvala bogu, da je dober plavalec, saj ga je tok kar nesel," se strese. Mladostniška zagnanost bi se lahko tudi precej slabo končala ...

Da je Anže res velik košarkarski navdušenec, kaže tudi dejstvo, da je bil danes že tretjič v Ljubljani, od doma je mamo gnal že pred šesto zjutraj. Že v četrtek jo je takoj po službi izprosil, da gresta v prestolnico, kjer sta nato več kot tri ure čakala igralce pred hotelom.

V petek pa je torej delal kroge po nabrežju Ljubljanice. Poročali smo že, da je ladjica Lakersov kar štirikrat zaokrožila po reki prazna, preden je bil v peto vendarle na njej dragoceni tovor. Anže pa je ves ta čas tekel ob njej, vsakokrat, gor in dol. Ujel jih je tudi pri vkrcavanju: "Takrat sem dal žogo Sandru Mamukelašviliju, da bi jo podpisal, vendar ni šlo, ker je bila mokra od dežja. Za njim so prišli še ostali in mi vsi dali 'petko', vsaj nekaj," je zadovoljen.

Ko je ladjica odplula, se je znova pognal v dir po bregu vzdolž reke. Ko je bila ladjica še prazna, je tekel sam, ko so bili na njej igralci, pa je množica tekačev po strogem centru mesta iz metra v meter naraščala. Da jih je tudi do Trnovskega pristana ostalo še kar nekaj, kaže tudi omenjeni posnetek, ko si je izmed vseh prav on priboril Dončićevo kapo.

Na svoj račun pa je Anže nazadnje prišel tudi z žogo, s prav tisto, ki mu je Mamukelašvili ni mogel podpisati, nato pa je padla še v Ljubljanico. Od danes naprej jo krasita podpisa dveh Lakersov - Walkerja Kesslerja in Collina Sextona.