Zakaj je nebo modro?

Z modrino neba se srečujemo dnevno, sploh v zadnjih dneh, ko je na nebu zelo malo oblakov. Pa ste se že kdaj vprašali, zakaj je nebo prav modre barve? Zakaj ni recimo zeleno ali rdeče? Za razlago tega pojava najprej povejmo, da od Sonca na Zemljo pride svetloba zelo različnih valovnih dolžin oziroma frekvenc. Naše oko je narejeno tako, da zaznavamo le del te svetlobe, od vijolične z valovno dolžino okoli 380 nanometrov (1 nanometer je 1 milijardinka metra) do rdeče z valovno dolžino 750 nanometrov. Ostale svetlobe človeško oko ne zazna, na primer za našo kožo škodljive ultravijolične svetlobe z valovno dolžino krajšo od 380 nanometrov in prav tako infrardeče svetlobe z valovno dolžino daljšo od 750 nanometrov.

Pri prehodu skozi atmosfero se nekatera svetloba na molekulah zraka sipa oziroma po domače rečeno razprši. Veliko bolj se sipa svetloba s krajšo valovno dolžino, od vidne je učinek največji na vijolični svetlobi, le nekoliko manjši na modri, ostale barve pa ob jasnem vremenu bolj ali manj nemoteno pridejo skozi ozračje do tal. Po tej logiki bi moralo biti nebo vijolično ali vsaj modro-vijolično, ampak vemo, da vijolične barve skoraj ne opazimo. Glavni razlog zato je prisotnost svetlobe določene barve v sončni svetlobi. Modre barve je v sončni svetlobi namreč mnogo več kot vijolične, tudi naše oko bolje zaznava svetlobo modre barve v primerjavi z vijolično, zato je nebo videti povsem modro.

Modrina neba je najbolj izrazita sredi dneva, v poletnem času je to okoli 13. ure. Takrat je sonce najviše na nebu in najmočnejše, na ta način pa se v ozračju sipa največ svetlobe. Modrina je običajno najbolj izrazita dan ali dva po prehodu hladne fronte, ko je zrak hladen in suh, v ozračju pa je malo prašnih delcev. Na molekulah vodne pare in aerosolu oziroma prašnih delcih se razprši svetloba vseh barv in nebo postane 'mlečno', nad modro barvo prevlada bela in kljub povsem jasnemu vremenu ne vidimo nebeške modrine.