Clintonova in Trump se do konca intenzivno borita za glasove

V zadnjem poskusu, da bi pred torkovimi volitvami pridobila volivce, sta danes demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton in republikanec Donald Trump pripravila intenzivno kampanjo. Clintonovi se je v podporo znova pridružil tudi ameriški demokratski predsednik Barack Obama.

V središču današnje kampanje obeh glavnih kandidatov so ključne še neodločene zvezne države. V svojem prvem predvolilnem nastopu na Floridi je Trump danes izrazil prepričanje, da bo zmagal v neodločenih državah, kot tudi v dolgoletnih trdnjavah demokratov, kot sta Michigan in Minnesota.

"Čas je, da zavrnemo medijsko in liberalno elito, zaradi katere je naša država izkrvavela. Končno je napočil čas, da se borimo za Ameriko," je dejal Trump v Sarasoti na Floridi in privržence pozval, naj se udeležijo volitev.

Clintonova je medtem v neobičajno dolgem televizijskem oglasu neposredno nagovorila volivce s pozivom, da je njihova odločitev, kakšno državo želijo.

"Ne glasujeta samo o mojem imenu in imenu mojega nasprotnika," je dejala v dvominutnem volilnem oglasu. "Gre za to, kakšno vrsto države želimo za naše otroke in vnuke - mračno in ločevalno ali upanja polno in vključujočo? Na teh volitvah so na preizkušnji naše temeljne vrednote," je dejala.

"Nocoj vas prosim za vaš glas, jutri pa skupaj ustvarjajmo zgodovino," je še pozvala Clintonova, ki bi v primeru zmage postala prva predsednica ZDA.

Na zborovanju v kraju Ann Arbor v zvezni državi Michigan je ameriški predsednik Obama danes na volivce naslovil enak poziv. "Pozivam vas, da naredite za Hillary tisto, kar ste storili zame! Imate priložnost, da zavrnete grobo, ločevalno, podlo politiko, ki bi nas vrnila nazaj. Priložnost, da izvolite našo prvo predsednico," je dejal Obama, ki se bo skupaj s prvo damo Michelle Obama Clintonovi pridružil na velikem zborovanju v Philadelphii. Tu bo tudi njen soprog Bill Clinton ter rokerja Bruce Springsteen in Jon Bon Jovi.

Tekma med obema glavnima tekmecema se je v zadnjih dneh zaostrila, z rahlo prednostjo pa je favoritka še vedno Clintonova, ki ji je v minulih dneh škodilo odkritje novih elektronskih sporočil z njenega zasebnega strežnika v času, ko je bila zunanja ministrica.

Šef FBI znova vrgel politično bombo

Direktor ameriške zvezne policije FBI James Comey pa je dva dni pred splošnimi volitvami v ZDA ponovno vrgel politično bombo glede elektronske pošte demokratske predsedniške kandidatke Hillary Clinton in sporočil, da v pred kratkim odkriti pošti ni ničesar, kar bi zahtevalo kazensko ovadbo.

Comey je s političnim vrtiljakom glede uporabe zasebnega strežnika elektronske pošte Clintonove v času, ko je vodila State Department, začel julija, ko je po skoraj letu dni preiskave kongresu in javnosti povedal, da ni nobene osnove za kazensko ovadbo.

Trump in njegovi zdaj zgroženi

Republikanci so bili ogorčeni in so ga na čelu s predsedniškim kandidatom Donaldom Trumpom napadali, Trump pa je okrepil kritike celotnega političnega in volilnega sistema z obtožbo, da je prirejen v korist demokratke.

Demokrati so bili polni hvale na račun Comeyjeve profesionalnosti in zadeva je bila v senci Trumpovih izpadov vse do 28. oktobra, ko je Comey obvestil kongresne voditelje, da so agenti med nepovezano preiskavo odkrili elektronsko pošto, ki bi bila lahko povezana s preiskavo Clintonove.

Demokrati so FBI in direktorja obtožili politizacije, strateg James Carville pa je šel celo tako daleč, da je v domnevno zaroto proti Clintonovi povezal Trumpa, FBI in Rusijo.

Trump in republikanci so začeli hvaliti profesionalnost Comeyja in FBI, prednost Clintonove v anketah pa je začela malce kopneti. Po televizijah niso razpravljali o skoraj ničemer drugem več kot o elektronski pošti na računalniku nekdanjega demokratskega kongresnika iz New Yorka Anthonyja Weinerja, ki ga je FBI preiskoval zaradi opolzkega dopisovanja s 15-letnico.

Weiner je poročen s tesno sodelavko Clintonove Humo Abedin, ki je svojo elektronsko pošto z računa Yahoo včasih preverjala tudi na moževem računalniku. Trump je zatrdil, da gre za večji škandal od Watergata, ki je odnesel predsednika Richarda Nixona, zgodba z Weinerjem in najstnico in Abedinovo pa je bila preveč "seksi", da bi obstajalo še kaj drugega, še posebej zato, ker je Trump nenadoma postal discipliniran in je le udrihal čez Clintonovo, druge ženske in eksplozivne izjave pa pustil pri miru.

Šale se pišejo same

Zgodba je postala že tako absurdna, da si je komična oddaja "Saturday Night Live" (SNL) v soboto pošteno privoščila predsedniška kandidata. Igralca, ki sta uprizorila Clintonovo in Trumpa, sta imela "intervju za CNN", med katerim se "Trump" po francosko poljublja z "agentom FBI", "Vladimirjem Putinom" in "belim rasistom", "Clintonova pa od voditeljice zaman zahteva, da govorijo o tem, ne pa le o njeni elektronski pošti.

SNL je bila s tem skečem na isti valovni dolžini z analitiki, strokovnjaki, dejstvi in demokrati, ne pa tudi z večino Američanov, ki menijo, da je Clintonovo res nekaj pletla s to svojo elektronsko pošto in da so mediji preveč kritični do Trumpa in premalo do Clintonove.

Comeyjevo nedeljsko sporočilo zato ne bo spreminjalo mnenj. Okrog 41 milijonov volivcev je do nedelje že predčasno oddalo svoj glas, kar pomeni četrtina vseh pričakovanih udeležencev torkovih volitev. Neopredeljenih volivcev skorajda več ni.

Plošča se je obrnila

Direktor FBI je v nedeljo v bistvu sporočil kongresnim voditeljem, naj kar pozabijo na to kar je rekel 28. oktobra. "Pregledali smo vsa elektronska sporočila z računalnika in na osnovi pregleda nismo spremenili sklepov glede Clintonove, ki smo jih podali julija. Zelo sem hvaležen profesionalcem pri FBI za izjemno veliko kakovostnega dela v zelo kratkem času," je sporočil Comey.

Demokrati so se odzvali z olajšanjem, čeprav sedaj ne hitijo s hvalospevi na račun Comeyja in FBI. Direktorica komunikacij pri Clintonovi Jennifer Palmieri je sporočila, da so veseli, da je zadeva zaključena.

Šefica Trumpove kampanje Kellyanne Conway je najprej napadla demokrate, da spet spreminjajo stališče o Comeyju, nato pa ga je spremenila še sama, ko je za MSNBC povedala, da je direktor slabo vodil preiskavo že od samega začetka.

Trumpov podpredsedniški kandidat Mike Pence je v Severni Karolini dejal, da ni zadovoljen s sklepom FBI, da ne bo kazenske ovadbe, in ponovil, da je malomarno ravnanje z zaupnimi informacijami zločin.

Trumpov podpornik Newt Gingrich je menil, da je bil Comey pod velikim političnim pritiskom, da se na tak način vda in naznani nekaj, o čemer ne more vedeti ničesar. Gingrich bi lahko to izjavo dobesedno prepisal od kateregakoli demokrata po 28. oktobru.

Trump uvodoma ni omenjal Comeyja, ko je v Michiganu dejal, da bo Clintonova zaradi elektronske pošte obtožena takoj, ko priseže na položaj, zato naj raje volijo zanj. Kasneje je pripomnil, da FBI ni mogel pregledati 650.000 kosov elektronske pošte v tako kratkem času.

"Clintonova je kriva. To ve ona, to ve FBI in to vedo ljudje," je zatrdil Trump, ne glede na Comeyjevo sporočilo in dodal, da je sedaj na Američanih, da dostavijo pravico v volilnih skrinjicah 8. novembra.

Po Comeyjevem sporočilu pa so si kot kaže zelo oddahnili finančni trgi. Borzni indeksi so zaradi njega od 28. oktobra naprej padali, glede na terminske pogodbe za nakup vrednostnih papirjev z indeksa Dow Jones v nedeljo zvečer pa je ta indeks pred današnjim začetkom trgovanja poskočil za 200 točk. Dejanska rast tega in drugih indeksov bo danes po mnenju analitikov bistvena.