Začetek februarja 1956 je prinesel ostro zimo, a pravi preobrat je nastopil okoli 9. februarja, ko je nad naše kraje s severovzhoda pritekla še hladnejša zračna masa, je v objavi na omrežju X zapisal Arso. Spremljalo jo je sneženje, ki je v enem dnevu pobelilo večino države. Temperature so se sredi dneva marsikje v notranjosti spustile globoko pod minus deset stopinj, ob morju pa ostale precej pod lediščem.
Najhujši mraz so občutili v gorah in severovzhodnem delu Slovenije, kjer so meritve pokazale vrednosti, kakršnih tam niso zaznali desetletja. Prav v teh krajih je bilo tisto popoldne najhladneje po letu 1950. Snežna odeja je v večjem delu države dosegla od nekaj do več deset centimetrov, hlad pa ni popustil več kot teden dni.
Sredi meseca so se v jasnih nočeh temperature še dodatno znižale. Po nižinah so padle pod minus 25 stopinj, v mraziščih pa celo pod minus 30. V Babnem Polju so izmerili ekstremnih –34,5 stopinje Celzija, kar ostaja absolutni slovenski rekord. Tudi v Ljubljani so takrat izmerili še danes rekordnih –23,3 stopinje Celzija, kar je danes, ob spremenjenem podnebju in mestnem toplotnem otoku, praktično nepredstavljivo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.