V besedilu v spremljajoči publikaciji dr. Marina Gržinič, razmišlja o umetnosti, ki se razglaša za feministično, poleg tega pa ima še izrazite elemente lezbičnosti, ter o razvoju feminističnega gibanja na Slovenskem. Po njenem mnenju so omenjene teme le redko obravnavane v političnem diskurzu v Sloveniji ali ostalem vzhodnoevropskem prostoru, še veliko teže pa jih je najti v ''popularističnem medijskem diskurzu'', saj se o njih govori predvsem v okviru sub- in alterscen, zaprtih krogov in specializiranih skupin.
Dvojica Simčič-Rajkovič predstavlja odmik od konteksta osemdesetih, ko je bilo pomembno deklariranja za ali proti ter formalno prevzemanje pozicije drugega, ne pa tudi resničnosti te pozicije, saj na vprašanje ''ali si lezbijka?'' avtorici odgovarjata ''s skoraj militantno lezbično izjavo, ki je leta 2000 edina možna - ne še'', je zapisala Gržinič, ki dodaja, da danes ni več pomembno le zastopanje drugega, pač pa artikulacija lastne pozicije - ''sem to kar sem, in to želim artikulirati sam/a'', kar je nova konceptualna tendenca v umetnosti.