Feratović o viziji Ljubljana 2045: Očitna predvolilna kampanja

Posebno številko občinskega glasila Ljubljana s predstavitvijo vizije Ljubljana 2045 je pripravila Jankovićeva ekipa in ni uraden dokument, ki bi ga potrdil Mestni svet Mestne občine Ljubljana, je v današnjem sporočilu za javnost zapisal Jasmin Feratović. Vizija je pripravljena brez ustrezne pravne podlage in jo zato lahko razumemo predvsem kot predvolilno propagando Zorana Jankovića in njegove liste, je dodal.

Zato se mu zdi nesprejemljivo, da je vizija predstavljena v posebni izdaji glasila Ljubljana in z razstavo v Mestni hiši, saj se oboje financira iz občinskega proračuna.

"Kot protikandidat Zoranu Jankoviću na letošnjih županskih volitvah od glasila Ljubljana in drugih občinskih služb pričakujem, da bodo po enakem postopku vsakemu gospodinjstvu poslali tudi moj volilni program ter ga predstavili v občinskih prostorih, kot to počnejo z volilnim programom Zorana Jankovića," je zapisal Feratović.

Sporna se mu zdi tudi vsebina strategije. Med drugim namreč predvideva novih 33.000 luksuznih stanovanj, ki si jih po njegovih besedah nihče ne bo mogel privoščiti. "Občina v viziji ni zapisala, da se bo zavzemala za gradnjo stanovanj, ki bodo tudi dejansko dostopna," je zapisal.

Opozarja tudi na izrinjanje prebivalcev na račun turistov, ki prihaja tudi v četrtne skupnosti, vidi pa nekaj kakovostnih predlogov v poglavju glede prometne strategije in razvoja javnega potniškega prometa. Med njimi je izpostavil idejo hitrih avtobusov s prednostjo v križiščih, prenovo linijske mreže LPP ter širjenje površin, namenjenih pešcem in kolesarjem.

Že včeraj so bili do vizije, ki jo je mestna občina predstavila tudi v občinskem glasilu, kritični v Civilni iniciativi Križank ne damo. "Publikacija razvoj Ljubljane predstavlja skoraj izključno skozi perspektivo aktualnega vodstva mesta. Namesto soočenja različnih strokovnih pogledov, razvojnih alternativ in odprtih vprašanj bralec prejme enotno pripoved, v kateri so pretekli dosežki in prihodnji razvoj mesta tesno povezani z eno politično ekipo," je dejala Apolonija Simon iz omenjene iniciative.

"Revija razvoja Ljubljane ne predstavlja kot rezultata različnih strokovnih pogledov, javnih razprav in demokratičnih odločitev, temveč predvsem kot nadaljevanje ene same razvojne poti. S tem se zabrisuje meja med javnim obveščanjem in politično promocijo," je izpostavila.

Za vizijo mesta do leta 2045 v Ljubljani pravijo, da v središče postavlja kakovost življenja. Glavni mestni urbanist Rok Žnidaršič je med ključnimi razvojnimi področji izpostavil samooskrbne prehranske sisteme, živahna četrtna središča, samozadostno in odporno infrastrukturo ter kratke razdalje vsakodnevnih poti.

Po Žnidaršičevih besedah je vizija mesta, da bi bilo to v celoti skladno in dobro povezano po predelih, kot je pravzaprav zgodovinsko nastajalo in da bi znali prepoznati Ljubljano kot 15-minutno mesto, kar po njegovih besedah v bistvu že je.

"Tisto, kar želimo, je dati težo vsaki četrtni skupnosti, vsakemu predelu mesta in ga enakomerno naprej razvijati, torej območja starega mestnega jedra, območja zgodovinskih vasi, okrog katerih so se posamezni gravitacijski deli v mestu razvijali, območje socialističnih sosesk in pa novih sodobnih sosesk, kot bodo Stanežiče," je dejal ob današnji predstavitvi vizije in spremljajoči razstavi Supermesto v mestni hiši.

Revitalizacija petih zelenih klinov bo povezala zelene površine v enoten sistem, ki mesto ohranja prepišno in hladnejše. Zelena infrastruktura bo leta 2045 sestavni del vsakega novozgrajenega javnega objekta, obstoječi javni prostori pa bodo dodatno ozelenjeni.

Drevoredi in zeleni pasovi ob železniških progah bodo predstavljali linijske mestne parke, ki bodo idealni za sprehode, kolesarske povezave med soseskami...

Žnidaršič je med zelenimi površinami med drugim izpostavil park, ki bo stal na mestu današnje remize Ljubljanskega potniškega prometa. Ta bo eden večjih v Ljubljani.

"Zelene površine z vodnimi elementi bodo omogočale številne oblike rekreacije in druge družabne dogodke, kar bo prispevalo k boljšemu zdravju in splošnemu počutju. Vodna površina v parku bo hkrati služila kot zbiralnik meteorne vode," med drugim izhaja iz vizije mesta.

Dotika se tudi stanovanjskih razvojnih območij in novih bivalnih modelov, kot so skupnostna in medgeneracijska stanovanja ter gradnja študentskih in dostopnih stanovanj. Ta bodo dopolnjevala ponudbo ob sodelovanju zasebnih investitorjev.

Stanovanjske politike se je dotaknil tudi ljubljanski župan Zoran Janković. Izpostavil je možnost izgradnje 45.000 stanovanj, od tega 12.000 stanovanj za občinski sklad, ostala pa bi bila tržna. "Jaz sem že danes prepričan, da edino večja ponudba stanovanj zasebnih investitorjev omogoča padec cene stanovanj," je dodal. Veseli ga tudi načrtovano povečanje zelenih površin v mestu.

Gravitacijski centri sosesk so v viziji zasnovani kot povezana središča, v katerih se ključne javne storitve - vzgoja in izobraževanje, zdravstvo ter socialna oskrba - prepletajo z živahnimi četrtnimi stičišči kulturnega in družbenega življenja.

Tržnice bodo središče lokalne oskrbe, pri čemer na občini izpostavljajo lokalno vrtičkarstvo in razvejano mestno kmetijstvo.

Na področju ogrevanja izpostavljajo postopno opuščanje fosilnih goriv. Daljinsko ogrevanje se razvija v čist, učinkovit in krožni energetski sistem. Do leta 2045 se bo najmanj 70 odstotkov energije zagotavljalo iz lastnih virov.

Mesto bo povezoval sodoben in celovit kanalizacijski sistem, organiziran v treh enakovrednih vejah - kanalih AO, B0 in CO - vezanih na porečja obstoječih vodotokov, še izhaja iz vizije. Odpadne vode se bodo zbirale, odvajale in čistile na sodobnih čistilnih napravah, nato pa se bodo očiščene vrnile v naravni vodni krog.

Vzpostavljena bo neprekinjena, privlačna in varna kolesarska mreža, ki povezuje soseske, lokalna središča in regijo, v viziji še načrtuje občina. Občinske kolesarske poti se bodo povezovale z državnimi, posebne kolesarske ulice v mestu pa bodo dajale prednost kolesarjem pred motoriziranimi vozili.