Fides: 'Gasijo požare, problemi na pogoriščih pa bodo ostali'

Premier Marjan Šarec je včeraj v odgovorih na poslanska vprašanja ostro nastopil proti sindikatom. V odgovoru na poslansko vprašanje Mihe Kordiša iz Levice je poudaril, da bo vlada vsekakor nadaljevala dialog z zdravniškimi sindikati pri reševanju težav v javnem zdravstvu, a pri tem ne bo pristala na izsiljevanja in pritiske. Dodal je tudi, da ne sprejema ocene sindikatov, da je v zdravstvu vse narobe. Premier je tudi dejal, da želi verjeti, da cilj sindikatov ni privatizacija zdravstva.

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides se je odzval na aktualno dogajanje in razmere v zdravstvu, posredno pa so komentirali tudi komentarje premierja Šarca. Poudarili so, da so že leta 2014 pripravili dokument Strategija za izhod zdravstva iz krize s predlogi rešitev, v katerem so opozorili na nevarno in monopolno vlogo ZZZS, neustrezno financiranje zdravstvenih storitev, slabo organizacijo in vodenje javnih zdravstvenih zavodov ter zastarel in nestimulativen plačni sistem.

Dvomijo, da bodo 'zavožen sistem rešili tisti, ki so ga spravili pod cesto' 

Pravijo, da so bili med prvimi zdravniškimi organizacijami, ki so opozarjali na pomanjkanje zdravnikov že pred vzpostavitvijo medicinske fakultete v Mariboru, prav tako pa so želeli opozoriti na problem korupcije v zdravstvu, a "njihov glas največkrat ni bil slišan, ali ni smel biti slišan".

V Fidesu poudarjajo, da trenutni državni zdravstveni sistem ne funkcionira uspešno in učinkovito in da se "v njem se ne počutijo dobro ne uporabniki in tudi ne zdravniki kot odgovorni nosilci zdravstvene dejavnosti, ki zadnjih deset let na funkcioniranje zdravstvenega sistema in na njegove spremembe nimamo prav nobenega vpliva". Pravijo, da jih ne čudi, da bi večina zdravnikov najraje ušla iz tega sistema, in da lahko sami le pozivajo politične odločevalce k ukrepanju. "Izražamo pa upravičen dvom, da bodo zavožen sistem uspešno rešili tisti, ki so ga spravili pod cesto," dodajajo.

Odpovedi zdravnikov so razumeli kot klic v sili, ne pa kot prikrito akcijo s ciljem privatizacije zdravstva, so poudarili. "Naše zahteve so bile vedno jasno artikulirane in javnosti predstavljene, v realizacijo le-teh pa smo bili velikokrat primorani politike prepričati s tem, da smo delali več kot večina javnih uslužbencev, denimo 40 plus 8 ur, kar se je v javnosti prikazovalo kot stavka", so zapisali.

Zdravniki le kot izvajalci zdravstvenih storitev, ne temeljni nosilci 

V stališču so bili kritični tudi do manipulacij in zavajanj glede zdravniških plač. "Ko se navaja 50 najvišjih plač v javnem sektorju se praviloma navaja bruto zneske, ne pa tudi števila opravljenih ur, pa še morda poračun obveznosti za leto nazaj. Ko se govori o velikem številu opravljenih ur, se namenoma pozabi povedati, da delodajalci mnogokrat opravljene storitve za plačnika zdravnikom plačajo v urah, ker drugih možnosti nimajo," so navedli.

V Fidesu so mnenja, da večina zdravnikov ne počuti pripadnosti zdravstvenim zavodom, kjer so zaposleni, ker se jih ne obravnava kot temeljne odgovorne nosilce zdravstvene dejavnosti. "Žal so se mnogi kolegi sprijaznili zgolj z vlogo izvajalcev zdravstvenih storitev," zaključujejo to misel.

Za razpad javnega zdravstva krivijo politične odločevalce 

"Na koncu nas neuke in zaplankane državljane predsednik vlade poduči, da ne razumemo govorice novodobne politične elite in naj se niti ne trudimo razumeti. Še kako dobro razumemo, da nočejo spremeniti ničesar. Gasijo požare, problemi na pogoriščih pa bodo ostali," še pravijo v Fides ter dodajajo, da lahko politične odločevalce, ki ohranjajo nevarno in monopolno vlogo ZZZS in vztrajajo na enotnem plačnem sistemu, "upravičeno označimo kot odgovorne za razpad javnega zdravstva".