Pogajalski skupini še naprej vztrajata vsaka pri svoji interpretaciji sporazuma o reševanju stavkovnih zahtev. Na včerajšnjih pogovorih so se pogajali o tarifnem delu, arbitraži, delovnem času, odsotnosti z dela, dežurstvih, dodatkih ter o plačilu v času stavke. Dogovorili sta se glede arbitraže in plačila med stavko, ostala vprašanja pa ostajajo nerešena.
Dosedanji pogovori, po besedah predsednika Fidesa Konrada Kuštrina, niso pripeljali do ustrezne rešitve. Za 24 ur je povedal, da ocenjujejo, da se vlada ni imela namena pogajat in da so pogajanja trajala samo zato, da so trajala in da je bil sprejet zakon o plačah. Glavni stavkovni odbor se bo sešel po praznikih in takrat odločal o nadaljevanju. Stavka je trenutno prekinjena, verjetno pa se bo nadaljevala, je še dodal Kuštrin. Poudaril je še, da ima stavkovni odbor pristojnost, da stavko kadarkoli nadaljuje, saj stavka ni bila končana, ampak le prekinjena.
Vodja vladne pogajalske skupine Igor Umek pa je po pogajanjih povedal, da se vlada ne namerava več dogovarjati o materialnih zahtevah sindikata in da mora Fides umakniti svoje zahteve, ki se tičejo tarifnega dela. Glede ostalih delov kolektivne pogodbe pa se stališča obeh strani pretirano ne razhajajo, zato sta se o njih pripravljeni še naprej dogovarjati. Vlada tako ne bo popuščala zahtevam Fidesa, ki vsebujejo novo definicijo osnovne plače, uskladitev s sodniški plačami, boljše vrednotenje dežurstev ter uvedbo dodatka na konkurenčno prepoved. Uskladitev s sodniškimi plačami, ki je po mnenju vladne strani že dosežena, zahteva 10,5-odstotno zvišanje, kar bi po mnenju državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje Simona Vrhunca pomenilo dodatnih pet milijard tolarjev sredstev. Vrhunec je še povedal, da bi povečanje zaradi vključitve zdravniškega dodatka v osnovno plačo pomenilo dodatne štiri do pet milijard, povečanje zaradi boljšega vrednotenja dežurstev pet milijard, uvedba dodatka na konkurenčno prepoved pa do štiri milijarde tolarjev dodatnih sredstev. Ta denar, pravi Vrhunec, bi morali vzeti iz sredstev zdravstvenega zavarovanja, kar bi posledično pomenilo manj denarja za zavarovance.
Po besedah Igorja Umeka sta se obe strani pripravljeni dogovoriti o ostalih delih kolektivne pogodbe, torej o delovnem času, dopustih in nagrajevanju zdravnikov, ki opravijo več kot 520 ur dežurstev na leto. Sicer pa je začel veljati nov zakon o sistemu plač, pravi Umek, ki določa drugačno definicijo osnovne plače, vsi dodatki pa so že v kolektivni pogodbi za javni sektor. Kako se bodo pogajanja zaključila, je torej odvisno predvsem od Fidesa in njihovega podpisa takšne kolektivne pogodbe, je še povedal Umek.
Največji problem je vprašanje dežurstev in nadur. Predstavniki Fidesa zatrjujejo, da sporazum določa plačilo vsega dežurnega dela po cenah nadur, vladna stran pa nasprotno meni, da za nadure veljajo le dežurstva nad 10 ur tedensko.
Fides bo do 9. maja vladne pogajalce obvestil o odločitvi glede vladnih zahtev. Če strani takrat ne dosežeta kompromisa, se bo stavka nadaljevala 14. maja.
