Neuspešna pogajanja med Fidesom in vladno stranjo

Vladna stran in Fides sta sicer zaključila pogovor, a brez jasnega epiloga, pogajanja se bodo nadaljevala jutri. V najkrajšem možnem času pričakujejo sprejem vladnih izhodišč za nov steber v zdravstvu. Vlada razume zdravstvo kot celoto in želi reševati težave sistemsko. 

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je povedal, da so pogajanja potekala s precej nihanji, Fides je namreč zjutraj poslal predlog, ki je narekoval zvišanje plač vseh zdravnikov za pet plačnih razredov in še en dogovorjeni razred s 1. 4. 2023. "Najverjetneje bo končna odločitev sprejeta jutri," je napovedal Bešič Loredan.  

Predlog vlade pa je malce drugačen. Pet plačnih razredov bi zvišali zdravnikom in zobozdravnikom do 57. plačnega razreda, tistim v 57. plačnem razredu pa bi zvišali za dva razreda, torej do 59. razreda. Vlada se je prav tako dogovorila, da s 1. 4. odpravi plačni strop. "To smo objektivizirali s povprečnimi plačami, razlikami, zdravstvom kot celoto," je dejal Bešič Loredan. Poudaril je, da se vlada zaveda, da ne more odpraviti vseh nesorazmerij, da pa ponudba še vedno stoji na mizi in da je precej odvisno od tega, kako bodo jutri odreagirali sindikati, ki so sopodpisniki kolektivne pogodbe. 

"Ne govorimo o dvigu plač, ampak o poskusu uravnoteženja za leto 2023, sindikatom ponujamo roko, da oblikujemo stavkovno zavezo do Fidesa, steber zdravstva do 1. 4. in enega do 30. 6., ter da gre vse to v zakonodajni postopek. Vlada je namreč jasno dala vedeti, da želijo od 1. 1. 2024 imeti drugačno zdravstvo, zdravstvo kot sistem, drugačen plačni sistem in del reform, ki se bodo implementirale s 1. 1. 2023," je dejal.

Bešič Loredan je še navedel, da gre za celovito ponudbo, da obstaja tudi 20-odstotni dvig osnovne plače za leto 2023, česar niso pogojevali z ničemer. Prav tako se niso dotaknili dodatkov ter sistema, takšnega, kot je. Na pogajanjih naj bi se pogovarjali popolnoma odkrito, je zatrdil Bešič Loredan.

"To vse skupaj predstavlja 611-milijonski paket, ki smo ga namenili za plače v javnem sektorju za leto 2022 in 2023, predvidevali smo tudi realizacijo preteklih dogovorov s prejšnjimi vladami. Predvideli smo maso denarja, ki jo bomo morali nameniti za to, da do sistemskih sprememb vsaj zasilno izravnamo sistem, da bomo lahko skupaj dosegli ta družbeni dogovor, kako s plačami in drugimi stvarmi naprej. Samo plače v zdravstvu niso dovolj, tega se zavedamo. Javno zdravstvo želimo narediti bolj dostopno," je pojasnila Sanja Ajanovič Hovnik, ministrica za javno upravo.

Je pa Ajanovič Hovnikova pojasnila, da mora vlada – čeprav se zaveda, da so v zdravstvu težave, ki jih je treba nasloviti – gledati celoto, cel javni sektor, tudi, kaj se dogaja v gospodarstvu, kaj se dogaja v ostalih poklicnih skupinah. "Zdravniki niso tisti, ki so na socialnem dnu v državi, imamo namreč tudi tiste, ki imajo neprimerno nižji socialni status, in tiste, ki jih je draginja bistveno bolje prizadela," je poudarila.

Sindikatom je vlada večkrat pojasnjevala to pozicijo vlade, ki ni enaka njihovi. Nikomur se nič ne jemlje, nikogar se ne pogojujejo z ničemer. "Plačna reforma je napovedana, nesorazmerja in anomalije bo ustrezno naslovila."

Kaj pomeni 20-odstotni dvig plač pri zdravnikih in zobozdravnikih?

 V letu 2023 bo to pomenilo dobrih 45 milijonov evrov, v letu 2024 pa 60 milijonov evrov. "To je ponudba, ki jo imajo na mizi, in pričakujemo, da bodo ugotovili, da ta ponudba ni tako slaba in predvsem omogoča dovolj časa, da se v miru dogovorimo, kako zdravstveni sistem peljati naprej," je še dodala Ajanovič Hovnikova. 

"Pogajali smo se z vsemi podpisniki kolektivne pogodbe, odločitev vsakega je potrebno spoštovati. Vlada si želi dogovora, vlada naslavlja vse zdravnike in zobozdravnike," je poudaril Bešič Loredan. Z odpiranjem plačnega stropa bodo vsi iz 57. plačnega razreda prešli v 59. plačni razred. V 57. plačnem razredu so ljudje različnih starosti, različnega staža, vse zdravnike torej ne morejo nadgraditi za 5 razredov, ker bi to dodatno zrušilo vse, je pojasnil Bešič Loredan. Temeljna usmeritev, kot je pojasnil, je, da se naslovi vse mlade zdravnike, ki so trenutno v podrejenem položaju glede na tisto, kar se je zgodilo novembra lani, ko je minister za zdravje sam podpisal sporazum in uničil vsa razmerja v zdravstvu.

"Zdravstvo je celota, želimo ga nasloviti kot celoto, stvari pa želimo urediti v stebru."

"Vsak podpisnik kolektivne pogodbe zadostuje, da je pogodba veljavna," je pojasnila Ajanović Hovnikova. "Ne odpravljamo vseh nesorazmerij, anomalij, ali pa ekscesov. To je predvideno, v sistemu pa se bomo pogovarjali tudi o vseh ostalih elementih, ki delovno razmerje tvorijo, ne zgolj o plačah," je dejala.

Poudarila je, da gre, kar se stavke tiče, za politični pritisk. Če pride do stavke, bodo najbolj trpeli ljudje, ki ne bodo prišli do zdravnikov. "Plače zdravnikov niso tiste, ki so najbolj kritične v tej državi, in to je tisto, kar je minister začutil." Jasno je bilo dano vedeti, da težav, ki so se v teh letih nakopičile, ni mogoče odpraviti z zamahom ene roke, je dejala Ajanović Hovnikova. Težave namreč niso vezane zgolj na plače, ampak pomenijo izjemen finančni napor.

Lahko bi se zgodilo, da bodo sindikati, ki so udeleženi na obeh pogajanjih, podpisali dogovor tako za zdravstveno nego kot zdravnike, brez podpisa sindikata Fides.

Na vprašanje, ali bi to lahko vneslo dodaten razdor v zdravstvo, je odgovorila, da ne ve, zakaj, saj bi podpis dogovora zdravnikom prinesel bistveno višje plače, kot jih imajo sedaj. Tudi sama se sicer zaveda, da s podpisom dogovora vseh anomalij in nesorazmerij v zdravstvu ne bi rešili, zato bo potrebna prenova plačnega sistema.