Fides premierja pozval, naj poseže v pogajanja

Se bo v spor med zdravniškim sindikatom Fides in ministrstvom za zdravje zdaj vpletel tudi predsednik vlade Robert Golob? Prav k temu ga namreč pozivajo v Fidesu, kjer pravijo, naj poseže v za zdaj neuspešna pogajanja.

Pri Fidesu se hudujejo, da vlada zdravnikov ne jemlje resno. "Na pogajanja prihajajo osebe brez kakršnih koli mandatov s predlogi, ki so enaki kot so bili prvi dan in s katerimi se predlaga zgolj, da se priključimo stebernim pogajanjem. Kot da ne obstajajo nobeni predhodni sporazumi, katere je vlada kršila in jih še krši. Tako je bilo tudi danes," so zapisali v sporočilu za javnost.  

Kot pravijo, zdravništvo s tem silijo v skrajne ukrepe, za katere bo moral odgovornost prevzeti predsednik vlade.

Napovedali so, da bodo v torek sklicali glavni stavkovni odbor, ki mu bodo predlagali zaostritev stavke. V sindikatu bodo odločali tudi o napovedanem umiku soglasij za nadurno delo. Kot pravijo, naj bi bil odziv zdravništva množičen.  Po do zdaj zbranih podatkih je umike soglasij podpisala že več kot polovica zdravnikov, so zatrdili. "Zdravnice in zdravniki bomo na novo pridobljeni prosti čas namenili družinam. Vlada pa naj ta čas nameni za razmislek o prioritetah," še pravijo v Fidesu. 

Vlada in Fides za isto mizo spet v sredo 

S pogajalci vlade pa bodo za mizo znova sedli v sredo, tokrat na sedežu sindikata. V Fidesu so sicer k udeležbi na pogajanjih večkrat pozvali ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel, ki pa je večkrat pojasnila, da za to nima mandata. Kot je danes povedal predsednik Fidesa Damjan Polh, vladna pogajalska skupina zagotavlja, da je ministrica stalno obveščena o vsem dogajanju na pogajalskih sejah, zato ga čudi, da se pogajanj ne udeleži.

Prevolnik Ruplova namreč pravi, da je za pogajanja z zdravniki zadolžen minister za javno upravo Franc Props, ki sicer vodi pogajanja za plačni steber za zdravstvo in socialno varstvo.

Strani se po besedah namestnika vodje vladne pogajalske skupine Denisa Kordeža še vedno vrtita okoli datuma uveljavitve finančnih učinkov, torej dvigov plač. Vlada namreč ne pristaja na parcialne dogovore s katerimkoli sindikatom, ki bi prinesel finančne učinke pred 1. januarjem 2025.

"Srčno upamo, da pridemo do napredka in da tudi Fides končno razume, da ne glede na to, kdo sedi nasproti njih, so stališča pač enaka," je povedal Kordež. O vsebini ponujenega sindikatu ni želel govoriti, je pa poudaril, da so bile vladne ponudbe konkretne.

V ljubljanskem UKC odpadlo le nekaj odstotkov storitev, v novomeški bolnišnici več kot 40 odstotkov

Bolnišnice po dveh tednih zdravniške stavke sicer poročajo o različnih obsegih odpadlih zdravstvenih storitev, je v nedeljo poročal STA. V UKC Ljubljana jih je po prvih analizah odpadlo od dva do tri odstotke, v novomeški bolnišnici pa povprečno od 40 do 45 odstotkov. V Splošni bolnišnici Celje je medtem po besedah direktorja Dragana Kovačića doslej odpadlo približno 10 odstotkov zdravstvenih storitev, v murskosoboški so zaradi stavke odjavili oziroma prestavili približno 150 posegov in 700 pregledov ali diagnostičnih postopkov, v ptujski bolnišnici pa je odpadlo 15 odstotkov pregledov in operacij.

Okoli 20-odstoten delež odpadlih elektivnih pregledov in posegov v kirurški ambulanti so imeli tudi v Splošni bolnišnici Trbovlje, v Valdoltri 15 odstotkov terminov v ortopedskih ambulantah in 10 odstotkov operacij, v brežiški bolnišnici pa je odpadlo 138 zdravstvenih storitev.

V nekaterih bolnišnicah se medtem bojijo uresničitve napovedi o umiku soglasij zdravnikov za nadurno delo. V ljubljanskem UKC na primer s soglasjem za nadurno delo dela 916 oziroma slabih 60 odstotkov vseh zdravnikov, v Novem mestu, na Ptuju in v Valdoltri ima takšno soglasje večina zdravnikov, v trboveljski bolnišnici pa imajo soglasje za nadurno delo podpisano celo vsi zdravniki. V SB Brežice je približno polovica zdravnikov podpisala soglasje za več nadurnega dela.