Polovica zdravnikov preklicala soglasja za nadurno delo

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides ostaja nezadovoljen z vladno stranjo. "Na pogajanja prihajajo osebe brez kakršnih koli mandatov s predlogi, ki so enaki, kot so bili prvi dan in s katerimi se predlaga zgolj, da se priključimo stebrnim pogajanjem," so v sporočilu za javnost zapisali že včeraj. 

Na današnjem glavnem stavkovnem odboru so zato predlagali zaostritev stavke. "Na seji glavnega stavkovnega odbora Fides je bil soglasno sprejet sklep, da z jutrišnjim dnem aktiviramo preklice soglasij povsod tam, kjer so jih zbrali. To bodo naredili sindikalni zaupniki," je povedal predsednik Fidesa Damjan Polh. Jutri bodo delodajalci torej dobili preklice soglasij, učinkovati pa bodo verjetno začeli nekaj dni kasneje. 

Ponekod bo preklic soglasja v veljavo stopil takoj, tak primer naj bi bila Splošna bolnišnica Celje in Onkološki inštitut Ljubljana. V nekaterih primerih pa bo preklic oziroma umik soglasij v veljavo stopil v 30 dneh.

Naloga javnih zdravstvenih zavodov po njegovih besedah bo, da ob upoštevanju novih pogojev sestavijo urnike tako, da se prilagodijo umiku soglasij.

Odslej bodo delali do največ 48 ur na teden

Zdravniki, ki so se odločili, da bodo umaknili svoja soglasja za nadurno delo, bodo odslej delali največ 48 ur tedensko in ne več kot 16 ur neprekinjeno. "To je v skladu z evropsko direktivo o delovnem času, ki tudi naši državi narekuje, da se delo ureja v okviru 40 + 8 ur tedensko. To je bil nujen ukrep, ki smo ga morali sprejeti zato, da opozorimo, da si ta vlada sploh ne želi nobenih sprememb v zdravstvu. Varna obravnava pacientov in primeren čas za pacienta pa sta za nas imperativ," je povedal Polh. 

"Zdaj smo stavkali od ponedeljka do petka, ob sobotah in nedeljah pa so bila dežurstva, delala so se nujna stanja. Z umikom soglasij prehajamo na sedemdnevni delavnik, kar pomeni, da se bodo v delavnik štele tudi ure, opravljene ob sobotah in nedeljah," je pojasnil. Po njegovih besedah zna to povzročiti težave predvsem na oddelkih, kjer je zdravnikov malo in bo neprekinjen delovni čas težko vzpostaviti. "Skratka lahko se obetajo motnje," je povedal. 

Še vedno bodo delali po stavkovnem minimumu. 

Preklic soglasja sicer pomeni individualno odločitev zdravnika – tak zdravnik od delodajalca torej pričakuje, da ga bo na delo razporedil v skladu s 40-urnim delavnikom. Tisti, ki soglasja niso preklicali, bodo lahko delali, kot so doslej. Preklic soglasij lahko podajo tudi nečlani Fidesa.

Ker so za urnike odgovorni delodajalci, bo zdaj najtežja naloga čakala prav njih, saj bodo morali urnike ustrezno spremeniti in prerazporediti delo zdravnikov. "Naloga javnih zavodov bo, da upošteva te nove pogoje in da urnike in delo sestavi tako, da se prilagodijo novim urnikom, ki jih določa evropska direktiva," je še enkrat razložil Polh. 

Polh je spomnil, da so bili direktorji več zdravstvenih ustanov prejšnji teden na sestanku pri ministrici za zdravje Valentini Prevolnik Rupel in da so poudarili, da bodo v primeru umika soglasij v delovnih procesih verjetno nastale kar precejšnje težave, saj zdravnikov primanjkuje.

Zdravniki so doslej namreč stavkali od ponedeljka o petka, v soboto in nedeljo pa so dežurali. Zdaj pa se bodo vse opravljene ure v tednu seštevale do 48.

Preklicu soglasij najbolj naklonjeni v vzhodnem delu države in v Izoli

Na Fidesu so že včeraj povedali, da je bil odziv zdravništva množičen. "Po do sedaj zbranih podatkih je umike soglasij podpisala že več kot polovica zdravnikov," so zapisali včeraj. Danes je Polh povedal, da so preklicu soglasij najbolj naklonjeni v vzhodnem delu države. "Najbolj goreči zagovorniki so v Slovenj Gradcu, Celju, Ptuju, pa tudi v Novem mestu," je povedal in dodal, da so preklic množično podprli tudi v Izoli. 

Zdravnice in zdravniki bodo na novo pridobljeni prosti čas namenili družinam. "Vlada pa naj ta čas nameni za razmislek o prioritetah," so pripomnili.

Ponovno so izpostavili hudo pomanjkanje zdravnikov. Kot je pojasnila predstavnica sindikata Fides Ana Lina Vodušek, morajo, ker ni dovolj zdravnikov, njihove ure pokriti zdravniki, ki so zaposleni. 

Še vedno bi radi v popoldanskem času delali tudi drugje

Na onkološkem inštitutu se je pozivu k preklicu soglasij odzvalo okoli 80 odstotkov od tistih zdravnikov, ki delujejo na področjih, kjer je treba zagotavljati tudi dežurstva, je pojasnila Voduškova in izpostavila kirurgijo, interno radioterapijo in anesteziologijo. Zagotovila je sicer, da bo za onkološke paciente, tako kot doslej, še vedno poskrbljeno. 

Preklic soglasij bi se poznal tudi v večjih zdravstvenih domovih, v katerih kar nekaj zdravnikov deluje tudi v nujni medicinski pomoči. V tistih zdravstvenih domovih, kjer zdravniki ne pokrivajo nujne medicinske pomoči, pa bo ta motnja po besedah predsednika Fidesa manj očitna.

Več bolnišnic je prejšnji teden za STA sicer napovedalo, da bo v primeru umika soglasij zdravnikov za nadurno delo preklicalo soglasja za delo pri drugih delodajalcih oziroma o tem razmislilo. Polh je danes dejal, da je morebiten preklic soglasij zdravnikom za delo pri drugih izvajalcih v rokah delodajalcev. "Ni nujno, da izgubijo ta soglasja. Je več pravnih oblik dela v popoldanskem času," je pojasnil.

"Od vlade imamo dovolj obljub in zavlačevanja, zahtevamo resne, jasne zaveze in jamstva, da bo ta zdravstveni steber formiran," je dodal Polh. Na vprašanje, ali bi bila za Fides denimo sprejemljiva podpisana vladna zaveza o finančnih učinkih z začetkom prihodnjega leta, je odgovoril, da ne bi rad špekuliral, a da je 1. januar 2025 krepko predaleč. Fides pa si sprememb v zdravstvenem sistemu želi še to pomlad.

Anonimno pismo o pritiskih  k umiku soglasij za nadurno delo

Iz civilne iniciative Glas ljudstva so medtem sporočili, da so prejeli pismo specializanta, zaposlenega v eni od javnih bolnišnic, ki ne želi biti imenovan. V pismu po navedbah iniciative priča o pritiskih k udeležbi na stavkovnih shodih in k umiku soglasij za nadurno delo.

Polh je na novinarski konferenci dejal, da takim insinuacijam ne verjame. "Če je karkoli resnega, naj pride z imenom in priimkom na Fides, pa se bomo pomenili," je pozval.

Zdravniška zbornica: Delo v spremenjenih razmerah bo moral organizirati delodajalec, ne zdravniki

Zdravniški zbornici Slovenije po današnjem srečanju z zdravniki v Slovenj Gradcu ocenjujejo, da se bodo številni zdravniki odločili za delo v skladu z zakonodajo. Menijo, da z umikom soglasij za nadurno delo zdravniki izražajo nemoč nad neuresničenimi obljubami o nujnih zdravstvenih spremembah, ki bi jim omogočile bolj kakovostno delo z bolniki.

"Pogrom nad zdravniki, ki ga zaznamo v medijih, pri katerem gre pogosto za sovražni govor, je daleč od tega, kako ljudje v resnici razumejo delo zdravnikov," so na zbornici poudarili v sporočilu za javnost.

Prepričani so, da je takšen odnos še bolj strnil zdravniške vrste, zato pričakujejo, da se bodo številni odločili, da delajo skladno z zakonodajo, torej enako kot večina državljanov - 40 ur oziroma pet dni tedensko.

"Lahko pričakujemo, da bo delo skladno z zakonodajo pomenilo, da bomo delali res samo tisto najbolj nujno, zagotavljali 24 urno prisotnost v urgentnih ambulantah, vse ostalo pa bo po izračunih zelo verjetno kmalu nemogoče izvajati," je poudarila predsednica omenjene zbornice Bojana Beović.

Verjamejo, da bo glede na dolgoletno kadrovsko zanemarjanje delo skladno z zakonodajo hitro pokazalo, da z obstoječim številom zdravnikov ni mogoče opraviti vsega dela, ki ga država pričakuje ali celo zahteva. Trenutno v Sloveniji namreč po mednarodnih podatkih manjka kar tisoč zdravnikov, da bi dosegli evropsko povprečje, so opozorili.

Poudarjajo še, da zdravniškega dela ne organizirajo zdravniki, temveč ga mora vedno organizirati delodajalec. Tudi v spremenjenih razmerah doslednega upoštevanja zakonskih omejitev bo to naloga in odgovornost delodajalca. V zbornici pričakujejo, da bo vladna stran držala podpisanih zavez in se bo stavka čim prej končala.

Ministrstvo zavrača očitke, da se vlada ne pogaja konstruktivno

Na ministrstvu za zdravje pravijo, da so v neprenehnem stiku z vodstvi javnih zdravstvenih zavodov in natančno spremljajo organizacijo dela med stavko. "Vodstva zdravstvenih zavodov smo ob današnji napovedi zaostrovanja stavke zaprosili, da nam glede na število preklicanih soglasjih sporočijo ukrepe, ki jih bodo sprejeli za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva. To je ključno za naše nadaljnje odločitve in morebitne prilagoditve, ki jih bomo morda morali sprejeti v okviru trenutnih razmer," pravijo.

Očitke Fidesa, da se vlada ne pogaja konstruktivno, zavračajo. "Predlogi vladne pogajalske skupine prinašajo konkretne rešitve v sklopu javnofinančne vzdržnosti," so poudarili. Spomnili so, da so člani Fidesa del širšega zdravstvenega tima, ki ga sestavljajo tudi druge poklicne skupine v zdravstvu, zato vztrajajo, da mora biti urejanje plač enotno za vse zaposlene v timu. Ponovno pozivajo Fides, da stavko zamrzne in se aktivno udeležuje stebrnih pogajanj, dokler ne najdejo rešitve, ki bo sprejemljiva za obe strani.

Pogajanja naj bi se nadaljevala v sredo

Na Fidesu pravijo, da so vladni pogajalci doslej zavrnili vse njihove predloge in da čakajo protipredlog.

So pa opomnili še, da vlada je in da še vedno krši predhodne sporazume. "Zato zdravništvo silijo v skrajne ukrepe, za katere bo moral odgovornost prevzeti predsednik vlade, Robert Golob, saj bodo posledica vladne ignorance za prebivalstvo resne," so zapisali. 

Fides bo sicer glede na napovedi s pogajalci vlade za mizo znova sedel v sredo. V Fidesu bi si sicer na pogajanjih želeli videti tudi ministrico za zdravje Prevolnik Ruplovo, ki je že večkrat pojasnila, da za to nima mandata.