Fides vložil zahtevo za oceno ustavnosti

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides je na ustavno sodišče vložil zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti ključnih določb novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Gre za člene, ki po oceni sindikata grobo posegajo v temeljne ustavne pravice zdravnikov in zobozdravnikov ter ogrožajo dostopnost zdravstvenih storitev za paciente, so sporočili iz Fidesa.

Sindikat je tako vložil zahtevo za presojo ustavnosti tistih členov, ki med drugim zdravnikom omejujejo pravico do dodatnega dela in prosto izbiro zaposlitve, kar po njihovem mnenju pomeni neposreden poseg v ustavno zagotovljeno svobodo dela. 

Ustavnemu sodišču so predlagali, da presojo opravi absolutno prednostno ter do dokončne odločitve zadrži izvajanje teh členov. Zaradi omejevanja dela izven javnega sistema se namreč po njihovem prepričanju lahko zgodijo dodatne kadrovske izgube in zastoji v zdravstveni obravnavi, zlasti v tistih okoljih, kjer je kadra že danes premalo.

"Vladna politika si skuša z navidezno pravičnostjo zakriti dejstvo, da s kadrovsko stisko v zdravstvu ne zna in ne zmore upravljati. Ko zdravnikom prepreči dostop do trga dela, pacientom zapre vrata do zdravstvenih storitev. Ustavna presoja je danes edina pot, da zaščitimo pravico do zdravljenja – za vse, ki v tem sistemu delamo, in za vse, ki ga potrebujejo," je ob tem povedal predsednik sindikata, Damjan Polh. Sindikat pričakuje, da bo Ustavno sodišče zadevo obravnavalo prednostno. 

Na ministrstvu za zdravje zahteve zdravniškega sindikata Fides za ustavno presojo zakona o zdravstveni dejavnosti danes niso želeli komentirati. Državni sekretar Denis Kordež je dejal le, da je Fides izkoristil svojo legitimno pravico, odločitve ustavnega sodišča pa ne želi prejudicirati.

Na vprašanja o morebitnih posledicah, če bi ustavno sodišče sledilo predlogu Fidesa za zadržanje nekaterih določb enega ključnih zdravstvenih zakonov, je Kordež dejal le, da bodo počakali na odločitev sodnikov. 

"Počakajmo, da se legitimno zgodi proces ustavne presoje, kar bo prinesel, bomo reševali takrat, ko bodo odločitve znane," je povedal v prvem odzivu na novinarski konferenci, sicer namenjeni specializacijam s področja družinske medicine.

Bolj slikovit je bil po današnji seji vlade njen podpredsednik Matej Arčon, ki je potezo Fidesa označil za pričakovano. "Svojo bolečino so prenesli na ustavno sodišče, ali jo bo ozdravilo ali ne, pa bodo odločali ustavni sodniki," je dejal.

Dodal je, da je vlada novelo zakona o zdravstveni dejavnosti pripravila v dobri veri, da bo v korist vsem državljankam in državljanom. "Po toliko desetletjih govora o tem smo to dali pod streho in hkrati omogočili celovito prenovo zdravstvenega sistema. Z zakonodajo smo postavili temelj, da lahko zdravstveni sistem dejansko doživi reformo, ki pa se bo poznala na dolgi rok. Ta reforma namreč nima kratkoročnih, pač pa ima dolgoročne učinke," je povedal.

V sindikatu so vložili ustavno presojo na člene, ki se nanašajo na omejitev pravice zdravnikov za delo pri drugem delodajalcu ali pri t. i. čistem zasebniku, to so členi 51.a, 53., 53.b, 53.c in 53.d zakona o zdravstveni dejavnosti, je za STA dejal član predsedstva sindikata Bojan Kostić.

51.a člen sicer določa, da se mora zdravstveni delavec, zaposlen v javnem zavodu ali pri koncesionarju, vključiti v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva. Pogoje za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva pa določa 53. člen.53.b člen je tisti, ki ločuje javno in zasebno zdravstvo, saj določa, da lahko zdravstveni delavec, ki je zaposlen pri enem ali več javnih zavodih, sklene pogodbo za krajši delovni čas ali podjemno pogodbo le v okviru javne zdravstvene mreže, za to pa potrebuje soglasje delodajalca. 

53.c člen opredeljuje pogoje za sklepanje podjemne pogodbe, 53.d pa določa, da sme zdravstveni delavec, ki v javnem zavodu dela polni delovni čas, izjemoma skleniti pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom z drugim javnim zavodom, vendar največ za osem ur na teden.

Vložili so tudi zahtevo za oceno ustavnosti prve točke četrtega odstavka, ki med pogoji za pridobitev dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti našteva, da mora imeti izvajalec zdravstvene določenega odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, in tretje alineje petega odstavka 3.a člena, ki določa, da zdravnik ne more samostojno opravljati zdravstvene dejavnosti, če prej ni bil vsaj dve leti zaposlen v zdravstvenem timu. 

Zahtevajo tudi oceno ustavnosti 5. člena, ki opredeljuje mrežo javne zdravstvene službe.Po Kostićevih besedah je namen sindikata, da zagotovijo pravice zdravnikom, ki izhajajo iz ustave, med drugim do proste izbire delodajalca.

"Kar ta zakon bistveno omejuje, brez da bi izboljšal dostopnost do zdravstvenih storitev ta paciente," je povedal za STA. Meni, da gre za balkanizacijo sistema in kadrovsko osiromašenje javnih zavodov, kar bo poslabšalo dostopnost do zdravstvenih storitev za zavarovane osebe.

V Fidesu pričakujejo, da bo ustavno sodišče "zelo hitro ukrepalo in zagotovilo, da je zakon skladen z ustavo", je še povedal Kostić.