Pismo zdravnikov: Premalo nas je, da bi opravili vse potrebno delo

Premier Robert Golob je v včerajšnjih Odmevih na RTV Slovenija dejal, da je bil v pogajanjih s Fidesom dosežen napredek. Kot razume, Fides sprejema možnost, da višje plače zdravnikom začnejo izplačevati s 1. januarjem 2025. 

 "Kar je pomembno, so pacienti. Prvi dan sem Fidesu povedal, da bomo naredili vse, da zaščitimo pacienta. Ni pomembno, kaj je bilo v preteklosti, pomembno je, kaj bo v prihodnosti," pa je Golob dejal v oddaji 24UR ZVEČER. 

Na njegove besede so se zdaj odzvali v sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov. Kot pravijo, sicer razumejo željo vlade glede finančne nevtralnosti za letošnje leto, s katero ta šele vstopa v pogajanja."Vendar pa moramo besede predsednika vlade, češ da smo v Fidesu to nevtralnost sprejeli, zanikati, saj se glede tega na pogajanjih (kjer PV ni prisoten) še nismo pogovarjali," pravijo v Fidesu. 

Dodajajo, da je cilj mediacije najti skupni jezik glede razumevanja vsebin podpisanih sporazumov. "Ko bomo vsi zasledovali vsebinsko iste in v podpisanih sporazumih dogovorjene vsebine, lahko v kontekstu vseh vsebin sporazuma stečejo tudi pogajanja o dinamiki finančnih posledic."

Poudarjajo, da prejudiciranje ene ali druge strani in predpogojevanje niso dobra popotnica za začetek mediacije. "V le-to moramo vstopiti z iskrenimi nameni in mislijo na rešitev prihodnosti slovenskega zdravstva in se maksimalno potruditi, da naredimo javno zdravstvo konkurenčno v pogojih in plačilu," pravijo. 

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je sicer včeraj poudarila, da vlada ne odstopa od pogoja, da dogovor ne sme imeti finančnih učinkov pred januarjem 2025. Mediacijo med obema stranema bo, kot so se dogovorili, vodila odvetniška zbornica. 

Fides stavka od 15. januarja. Zahteva sklenitev aneksa k tarifnemu delu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, s katerim bi ustrezno dvignili plače še starejšim zdravnikom po tistem, ko je bila večina mlajših zdravnikov v prejšnjem letu deležna dviga plač za pet plačnih razredov.

Javno pismo zdravnikov Onkološkega inštituta

117 zdravnikov, ki delajo na Onkološkem inštitutu Ljubljana, medtem v javnem pismu opozarja na resne posledice neučinkovitega reševanja razmer v zdravstvu. Kljub zdravniški stavki oskrba onkoloških bolnikov poteka nemoteno, stavkovne aktivnosti pa so bile omejene na polurne zbore zdravnikov, ki so potekali dvakrat tedensko. Večina zdravnikov je s 1. marcem umaknila soglasja za prekomerno nadurno delo, kar pomeni, da zdaj delajo 40 ur rednega dela in osem ur nadurnega dela na teden. 

"Vendar nas je premalo, da bi z delom po veljavni slovenski zakonodaji, evropski direktivi in ugotovitvi ustavnega sodišča opravili vse potrebno delo. To je skrajni dokaz neurejenosti v slovenskem zdravstvu, ki ga Vlada RS pozna, a ga ne želi priznati," pravijo. 

Kot so pojasnili, je umik soglasij za nadurno delo zahteval pripravo novih urnikov in razporedov dela, kar je prineslo posledice. Obseg rutinskega dela se je do danes opazno zmanjšal. "Zaenkrat je zamik v obravnavah onkoloških bolnikov še znotraj strokovno sprejemljivih okvirov. Z nadaljevanjem stavke in obstoječih razmer pa tega ne bo več mogoče zagotavljati," opozarjajo. 

V mnogo večjem obsegu kot klinično delo je okrnjeno tudi pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo, ki so ga kot terciarna ustanova prav tako dolžni opravljati. "Dolgoročno opuščanje teh naših zadolžitev, ki izhajajo iz statusa OIL kot terciarne zdravstvene ustanove, bo brez dvoma privedlo do katastrofalnih posledic za razvoj onkologije v Sloveniji. Ker prav v terciarnih ustanovah potekajo najzahtevnejše diagnostične in terapevtske obravnave bolnikov, morajo biti pogoji dela tu dovolj privlačni za najboljše in najbolj zagnane mlade zdravnike. V nasprotnem primeru lahko v ključnih nacionalnih zdravstvenih ustanovah že v kratkem pričakujemo dodatno poslabšanje stanja na področju kadrov."

Od vlade zahtevajo takojšnje reševanje razmer v zdravstvu, poleg kratkoročnih ukrepov pa zahtevajo tudi takojšen sprejem dolgoročnih strateških potez, namenjenih reševanju izzivov, ki so pred zdravstvom v bližnji prihodnosti. 

Varuh Svetina od vlade pričakuje zaščito pacientov

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je na sestanku predsednika vlade in ministrico za zdravje opozoril, da je stavka legitimna pot za dosego ciljev, a da vsaka pravica seže le do druge pravice, pravice do zdravstvenega varstva. 

Svetina od vlade pričakuje še, da bo zaščitila predvsem ranljive skupine, da bodo lažje prišle do zdravstvenih storitev, ki jih potrebujejo. "Dobil sem pozitiven odziv s strani predsednika vlade, da bo vlada pripravila spremembo zakona, kjer bo ranljivim ciljnim skupinam, predvsem invalidom, omogočeno zdravstveno varstvo tudi v času potencialne druge ali pa te stavke," je povedal v izjavi za medije.

Sam je s pogovorom zadovoljen, saj je izpostavil veliko zdravstvenih problemov, ki jih pri varuhu ugotavljajo. Predsednik vlade se je po besedah Svetine zavezal, da bodo sodelovali naprej, varuh pa bo premierja in ministrstvo za zdravje opozarjal na aktualne probleme, s katerimi se srečuje. Prevolnik Rupel je dejala, da je bil sestanek ploden, varuh pa da jih je opozoril na kršitve pravic, ki so se dogajale v času stavke. Predvsem so se pogovarjali o vozniških dovoljenjih za invalide in dostopnost do zdravstvenih storitev na splošno, je pojasnila po sestanku.

Ministrica je na vprašanje o čakalnih dobah odgovorila, da se je v času stavke povečalo število predvsem nedopustno čakajočih na nekaterih elektivnih posegih, medtem ko nujne storitve potekajo normalno.

Kršitve človekovih pravic

V devetih tednih zdravniške stavke so pri Varuhu zabeležili nekaj kršitev človekovih pravic, med drugim ko invalidi vozniki niso mogli podaljšati vozniškega dovoljenja. Poudaril je, da je bil to velik poseg v njihove pravice, saj invalidov ne ščiti zgolj slovenska ustava, ampak tudi konvencija združenih narodov o pravici invalidov, ki jim omogoča samostojno življenje in gibanje, kar je bilo v imenu stavke onemogočeno. Svetina je dodal, da je kršitev človekovih pravic tudi omejevanje dostopa do zdravstvenih storitev ali po drugi strani omejevane stavke.

Sicer pa se med zdravniško stavko nanj obrača veliko ljudi, ki razumejo stavko zdravnikov, vendar kljub temu pričakujejo, da bodo dobili storitve, ki jih potrebujejo, in dostop do zdravnika. "Glede na to, da je država socialna država, mora omogočiti dostop do zdravstvenih storitev," je dejal. Zdravniški sindikat Fides se na Varuha doslej ni obrnil, Varuh pa lahko priporočila daje le organom oblasti, je še pojasnil.

K upoštevanju, uresničevanju in doslednemu izvrševanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin pa so vse udeležence in odločevalce danes pozvali tudi v Socialni zbornici Slovenije.