Nov vladni predlog sporazuma o stavkovnih zahtevah vsebuje dopolnjen način uvrščanja delovnih mest v plačne razrede, spremembe v razporejanju delovnega časa, plače, nadomestila pripravnikov in sekundarjev. Predlog vsebuje tudi novosti pri zagotavljanju sredstev za specializacije zdravnikov in njihovo kasnejše zaposlovanje. Vladna stran predlaga uzakonitev omejitve nadur teh naj bi bilo največ 8 tedensko. Še letos pa naj bi po predlogu vlade zaposlili novih 50 zdravnikov. Spremembe o delovnem času bi začele veljati sredi leta 2004.
Po besedah predsednika sindikata Konrada Kuštrina so presodili, da novi predlog za dopolnitev in spremembo sporazuma za reševanje stavkovnih zahtev bistvenih vsebinskih novosti ne prinaša. Pred odločitvijo o tem, ali naj se v torek popoldne udeležijo nadaljevanja pogajanj, na katere jih je povabila vladna stran, pa bodo počakali še na nov predlog kolektivne pogodbe za poklic zdravnik in zobozdravnik. Slednjega naj bi jim, kot je povedal Kuštrin, vladna stran posredovala še danes oziroma jutri dopoldne.
Klinični center poziva k prekinitvi stavke
Vodstvo ljubljanskega Kliničnega centra in njegov strokovni svet pa sta danes opozorila, da je treba stavko zdravnikov in zobozdravnikov takoj prekiniti, saj najtežje breme nosijo bolniki, katerih "stiske se večajo z vsakim dnem trajanja stavke". Kot pojasnjujejo v izjavi, ki jo je podal strokovni direktor KC Zoran Arnež, odpovedujejo programske operativne in diagnostične posege, na katere bolniki navadno čakajo več mesecev. Zato pozivajo k prekinitvi stavke, nadaljevanju pogajanj ter k javni podkrepitvi svojih argumentov s številkami, brez zavajanja. Odločitev, sprejemljiva za obe strani, mora biti sprejeta v najkrajšem možnem času in dokončna, da se ne bi enako stanje čez nekaj let ponovilo, so poudarili v izjavi.
Zaradi stavke zmanjšan obseg dela
Zdravniška stavka je tako v marsikaterem javnem zdravstvenem zavodu povzročila kar nekaj organizacijskih zagat. Čeprav so vodstva bolnišnic preklicala letne dopuste in izobraževanja ter so bili v matične bolnišnice poklicani tudi specializanti, ki specializacijo opravljajo v drugih zdravstvenih ustanovah, pa je v bolnišnicah zmanjšan tudi obseg predvidenega dela.
V izolski splošni bolnišnici so med stavko do sedaj v specialističnih ambulantah glede na število pacientov opravili 80 odstotkov obsega običajnega dela, je povedal direktor bolnišnice Tomaž Gantar. Opravili so 75 odstotkov diagnostičnih preiskav in zaradi pomanjkanja anesteziologov in kirurgov le 20 odstotkov operativnih posegov, saj je namesto petih delovala le ena operacijska soba, po Gantarjevi oceni pa hospitalizirani bolniki niso občutili pomanjkanja zdravnikov. V splošni bolnišnici Celje kljub stavki še vedno opravljajo tretjino operacij, ki niso nujne in bi bile lahko odložene, vse specialistične ambulante delujejo po običajnem urniku, delo pa poteka normalno tudi na urgentnem oddelku. Po besedah vodstva celjske bolnišnice, bodo vse bolnike, katerih operacije so bile ali bodo prestavljene, po koncu stavke prenaročili, do konca stavke pa bodo organizacijo dela prilagajali stavkovnim zahtevam Fides-a in potrebam bolnikov. Delo na bolnišničnih oddelkih Splošne bolnišnice Trbovlje ter v urgentnih ambulantah poteka normalno, obseg del pa je zmanjšan na operativnem programu ter v nekaterih ambulantah, kjer paciente prenaročajo. V Splošni bolnišnici Murska Sobota po besedah vodje stavkovnega odbora Pomurja Borislava Vrbanca po grobi oceni opravljajo približno tretjino načrtovanega dela. Poleg nujnih primerov v primeru nezasedenosti zdravnikov po njegovih besedah opravljajo tudi nekatere dodatne posege, pa čeprav delajo včasih v svojo škodo in opravijo tudi dodatne ure.
