Kdo je na udaru prisilnih fiktivnih porok?

Kot smo že poročali, so v zahodnih državah Evropske unije zaznali porast primerov fiktivnih oziroma lažnih porok. Slednje organizirajo kriminalne združbe, ki ženske novačijo v revnih evropskih držav, ženini – večina je Azijcev in Afričanov - pa jih čakajo v ciljnih držav zahodne EU. Pri tem ženske doživljajo hude zlorabe, silijo jih v več porok, spolno zlorabljajo, omejujejo gibanje, silijo v splave …

Kako je s tem pri nas? Že če pogledamo slovenske forume, lahko ugotovimo, da dogovorjene poroke z namenom pridobitve slovenskega državljanstva, delovne vize ali različnih oblik bivanjske vize niso nič novega. Iz zapisov je razvidno, da gre povečini za prijatelje, ki si tako skušajo pomagati, da vpleteni delujejo po svoji vesti, brez prisile in posrednikov in podobno.

Kako je s fiktivnimi porokami pri nas? Ali so slovenski policisti zaznali ta trend?

Vodja sektorja za odnose z javnostmi policije Vesna Drole nam je razložila, da v zadnjih letih zaznavajo večji porast sumov zakonskih zvez, ki so bile sklenjene pod pretvezo, in sicer z namenom pridobitve določene pravice z zlorabo zakonitega instituta.

"V slovenski zakonodaji fiktivna zakonska zveza ni regulirana in je tudi težje dokazljiva v preiskavi suma storitve kaznivega dejanja," je za 24ur.com še poudarila Droletova. Zato policisti največkrat v povezavi z dogovorjeno fiktivno zakonsko zvezo obravnavajo primere sumov kaznivih dejanje overitve lažne vsebine, goljufije ali pa prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja Slovenije.

Gre za to, da tuji državljani s poroko lahko na podlagi člena zakona o tujcih, ki obravnava pravico do združitve družine, pridobijo pravico do začasnega prebivanja v Sloveniji. Nato po določenem času in pod posebnimi pogoji lahko zaprosijo za delovno vizo, stalno prebivališče in za slovensko državljanstvo.

Že s samim začasnim prebivališčem si tuji državljani, ki sicer niso državljani Evropske unije, pridobijo pravico do prostega gibanja v Schengenskem prostoru. Zakonca si sploh ne želita skupnega življenja v skupnem gospodinjstvu, morda celo razširitve družine z otroki, temveč le pridobitev določenih ugodnosti.

V določenih primerih tujcu odvzamejo že pridobljene pravice ali pa njegovo vlogo zavrnejo

Največ opravka s temi primeri imajo zaposleni na upravnih enotah oziroma na njihovih oddelkih za tujce. In kako ravnajo, če zaznajo fiktivno zakonsko zvezo?

Tujcu enostavno ne izdajo oziroma podaljšajo dovoljenja za začasno prebivanje, če ugotovijo, da sta se dva poročila z namenom pridobiti dovoljenje za prebivanje. Če v postopku za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje ali izdaje dovoljenja za stalno prebivanje ugotovijo, da družinski član dejansko ne živi v družinski skupnosti s tujcem, kateremu ta zakon priznava pravico do združitve družine, se mu prav tako ne priznajo pravice, ki bi mu drugače pripadale.

"To pomeni, da mora biti v vseh postopkih, pri katerih je bil zaznan sum zlorabe zveze ali partnerske skupnosti, takšen sum ovržen pred izdajo dovoljenja za prebivanje. To se opravi na podlagi zaslišanj obeh strank, po potrebi tudi prič. V kolikor se v postopku ugotovi, da je bila zakonska zveza sklenjena oz. partnerska skupnost registrirana predvsem z namenom pridobitve dovoljenja za prebivanje, tukajšnji organ zavrne vlogo za pridobitev dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji, o čemer pa policije ne obvešča, razen v primerih, ko policija izrecno zaprosi za posredovanje informacij glede točno določene zadeve," so še sporočili z upravne enote.

Dodajajo, da že izdano dovoljenje za začasno prebivanje tujcu, ob obstoju suma fiktivne poroke, razveljavijo. Ko gre za ugotovitve zlorabe že izdanega dovoljenja za stalno prebivanje, upravna enota odloča o prenehanju dovoljenja za stalno prebivanje.

Toliko o dogovorjenih fiktivnih porokah. Kaj pa prisilne? Ali so v Sloveniji zaznali tovrstne primere?

Za podatke o morebitnih primerih prisilnih fiktivnih porok smo prosili društvo Ključ – center za boj proti trgovini z ljudmi. Vodja projektov Polona Kovač je za 24ur.com dejala, da so v Evropi res zaznali veliko tovrstnih primerov. Njihove sorodne nevladne organizacije v številnih državah poročajo o najrazličnejših oblikah izkoriščanja, ki so posledica fiktivnih porok.

Sami sicer še niso naleteli na takšne primere, so pa že prejemali informacije, da so bile zaznane poroke slovenskih državljank s prosilci za mednarodno zaščito, ki prihajajo predvsem iz Afrike. "Ali je bila katera od njih potem izkoriščana oziroma žrtev nasilja, groženj in podobno, ne vemo," je še dodala Kovačeva.

Kako pa bi se društvo odzvalo, če bi obravnavalo žrtev fiktivne poroke? Kovačeva pravi, da bi ji ponudili pomoč, ki bi bila kot pri ostalih žrtvah trgovanja z ljudmi – varna namestitev, če bi se zanjo odločila, celostna oskrba, ki vključuje psihosocialno svetovanje, pomoč pri (re)integraciji v družbo, pomoč pri iskanju ustrezne zdravstvene oskrbe, če bi jo potrebovale, pomoč pri dostopu do pravnih storitev in zagovorništvo.

Kdo je na udaru prisilnih fiktivnih porok?

Ponavadi revne in neizobražene ženske, ki nimajo močne oziroma nikakršne socialne mreže. Živijo v revščini in so nevidne za preostalo družbo. Večina jih prihaja iz vzhodnih držav Evropske unije, med njimi je veliko mladih Rominj, ki jih v past prisilne fiktivne poroke spravijo kriminalne združbe. Gre v bistvu za klasičen pojav trgovine z ljudmi.

Kriminalne združbe so še posebej pozorne na samske mlade nosečnice, od katerih nato zahtevajo, da se pretvarjajo, da je otrok plod ljubezni med njo in naročnikom. Tako naj bi naročnik lažje prišel do dokumentov EU. V številnih primerih, ki so jih obravnavali policisti zahodnih evropskih držav, nato ženske prisilijo v splav in jih nato ponujajo novim kupcem, ki se želijo dokopati EU dokumentov žrtve.

Kaj ženske pričakujejo?

Organizatorji fiktivnih zakonskih zvez ženskam ponavadi obljubljajo dobro plačilo, možnost bivanja v zahodni evropski državi, pridobitev dobre zaposlitve, s katero bi lahko skrbele za sebe in otroka, in seveda to, da jih bo lažni soprog pustil popolnoma pri miru.

Številne žrtve pa so poročale tudi o spolnem nasilju, ko so jih posiljevali ali fiktivni soprog, njegovi sorodniki ali pa sami člani kriminalne združbe. Prav tako, da so jim odvzeli dokumente in omejevali gibanje.

Če otrok preživi?

Obstajajo tudi primeri, ko se je noseča ženska poročila z naročnikom, saj je tako želela poskrbeti za sebe in otroka, otroka pa je rodila v ciljni zahodni državi. Ker so tamkajšnje pristojne ustanove posumile, da se dogaja nekaj nezakonitega, so uvedle preiskavo, v številnih primerih pa so na koncu otroka tudi dodelile v rejništvo oziroma oskrbo države. Ženske so na koncu pristale v svojih matičnih državah, in sicer brez otrok in obljubljenega denarja za "opravljeno delo". 

Naivnost, krivda posameznic? Ne, gre za problem celotne družbe

Dolga leta je večina verjela, da so ženske same krive, če končajo v rokah kriminalnih združb. Tudi danes se najdejo posamezniki, ki zagovarjajo to teorijo. A tukaj ne gre za naivnost posameznic in ne moremo jih obtožiti, da je krivda, da so postale žrtve fiktivnih porok, na njihovi strani.

Vse več je namreč t.i. feminizacije revščine, ki lahko vodi v pasti. Ženske so še vedno slabše plačane, pa čeprav opravljajo isto delo kot njihovi moški kolegi. Še naprej se dogaja, da se ženski ekonomski položaj poslabša, ko zanosi – ostane brez zaposlitve, manj jo plačujejo, jo degradirajo in podobno.

Raziskave so pokazale tudi, da se ženski po ločitvi finančni položaj poslabša. Zakaj? Otroci ponavadi ostanejo pri ženski, nekateri moški pa nato ne plačujejo preživnin, obnašajo se, kot da so skupni otroci le odgovornost ženske. Tudi na slovenskih forumih je moč zaslediti podobne zgodbe, ko ženske morajo s pomočjo države od nekdanjih partnerjev terjati preživnino za otroke. Prav tako morajo najemati varuške in jih drago plačevati, da bi lahko odšle popoldne na delo, saj nekdanji mož v tem času ne želi biti skupaj z otroki. Ženska se tako znajde v stanju, ko se ves čas bori za preživetje, ves čas živi v negotovosti, pod stresom, ponavadi sledi tudi izoliranost, osamljenost, močni stresi, strah, tesnoba in podobno. Takšne osebe so bolj ranljive in lažje tarče posameznikov, ki jih želijo izkoristiti.

Bolje preventiva, kot pa kurativa

Med žrtvami prisilnih fiktivnih porok iz vzhodnih držav Evropske unije je tudi veliko Rominj, ki so ponavadi iz majhnih vasic in brez informacij. Ponavadi so mladoletne ali pa noseče in v stiski. Države ponavadi nimajo posebnega načrta, kako te ženske poučiti o pasteh in nevarnostih, ki prežijo na njih. Žrtve so prepuščene same sebi, ponavadi se socialna služba vmeša prepozno, in sicer, ko so jih kriminalci že zlorabili.

Laži o ljubezni

Iz zahodnih držav EU poročajo tudi o primerih, ko so moški ženske v fiktivno poroko zvabili s pomočjo laži o ljubezni. Pretvarjali so se namreč, da so se v njih zaljubili, ko pa so se ženske z njimi poročile, pa je sledila zgodba o zlorabi, saj so moški želeli dokopati do določenih pravic na območju EU.

Ni tako enostavno, kot se zdi

Na slovenskih forumih je, kot že rečeno, moč zaslediti kar nekaj zgodb o dogovorjenih porokah z namenom pridobitve dovoljenja za prebivanje ali državljanstva.

A tisti, ki se v to spuščajo, očitno ne razumejo, da postopek ni tako preprost. V Sloveniji obstajajo časovni okvirji, ki morajo preteči, da bi lahko tujec na podlagi zakona o tujcih in člena o združitvi družine pridobil določene pravice. Prav tako mora slovenski državljan in tudi tujec, če je to možno, dokazovati, da ima dovolj denarja za preživljanje sebe in svojega partnerja. Prav tako, da imata naslov, kjer bosta živela.

Zadeva torej ni tako enostavna in slovenski državljani imajo veliko odgovornost in nalogo v tej zgodbi. Tisti, ki so šli skozi postopke poroke s tujim državljanom ter urejanjem njegovega prebivališča in nato državljanstva, lahko pričajo, da je potrebno res veliko ljubezni, da "preživiš" celoten uradni postopek, ki terja veliko časa, denarja in živcev.